Balkanski voditelji stavijo na Evropo

Vrh procesa Brdo v Budvi je postregel z napovedjo avstrijskega predsednika Heinza Fischerja, da bo EU na Dunaju konkretizirala projekte za boljše prometno povezovanje regije.

Heinz Fischer je potrdil, da se bodo 27. avgusta na Dunaju udeležili vrha o Zahodnem Balkanu­ premieri in ministri iz regije s predstavniki držav članic EU, med katerimi bosta tudi francoski predsednik François Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel. Na vrhu se bodo poskušali dogovoriti o konkretizaciji projektov za boljše prometno povezovanje Zahodnega Balkana. Fischer je napovedal, da bosta BiH in Črna gora na vrhu podpisali sporazum o meji, ki bo prvi tovrstni sporazum­ v regiji po razpadu ­nekdanje SFRJ.

Evropski komisar za evropsko sosedsko in širitveno politiko Johannes Hahn in evropska komisarka za promet Violeta Bulc sta v Bruslju dosegla popolno soglasje s šesterico premierov Zahodnega Balkana glede izgradnje ključnih prometnih koridorjev v regiji. Gre zlasti za cestne in železniške povezave, ki naj bi bile sčasoma povsem vključene v prometno omrežje znotraj EU, povezovanje pa je predvideno tudi z rečnimi povezavami in letalskim prometom. Hahn je izpostavil, da bo EU letos za izgradnjo transportne mreže na Zahodnem Balkanu namenila 130 milijonov evrov iz instrumenta za predpristopno pomoč IPA, v prihodnjih nekaj letih pa bo v ta namen dala na razpolago kar milijardo evrov finančnih sredstev.

Če bo Bruslju res uspelo leta 2030 povsem integrirati regionalno prometno omrežje Zahodnega Balkana s prometnim omrežjem EU, bi bil to prvi konkretni korak k odpiranju meja v regiji. Izgradnja koridorjev ne bi le izboljšala povezanosti v okviru regije in z EU, temveč je ključni faktor za doseganje gospodarske rasti in odpiranje delovnih mest ter za tuje naložbe, ki jih balkanske državice potrebujejo kot Sahara vodo. Premieri Albanije, BiH, Črne gore, Kosova, Makedonije in Srbije so se zato brez zadržkov zavezali sodelovanju.

Balkan je še sod smodnika

Vrh procesa Brdo je pokazal, da gospodarsko sodelovanje zavirata medsebojno nezaupanje in politična nestabilnost na Zahodnem Balkanu. Če je še včeraj za problem številka ena veljala BiH, se je pokazalo, da se je Bruselj motil, ker je živel v prepričanju, da je mogoče v Makedoniji vse lahko in hitro rešiti, tudi očitno avtoritarno oblast, ki se spogleduje z diktaturo. V središču tretjega vrha zapored so tako bile politične in varnostne razmere v Makedoniji, že na četrtem pa bo morda znova na dnevnem redu BiH, kjer je razpadla komaj rojena nova vlada. Navsezadnje so predsedniki izbrali BiH za prizorišče naslednjega vrha procesa Brdo.

Posledica slepote in lenobe EU je izolacija Kosova, ki spet oživlja sanje o veliki Albaniji. Ker EU še ni liberalizirala vizumov s Kosovom, dolgoletne frustracije ob izolaciji­ le poslabšujejo situacijo, zlasti med mladimi, ki ne najdejo legalnega načina potovanja v Evropo. Po zaslugi Berlina, ki je Hrvaško s ciljem, da bi iz nje ustvaril vodilno silo v regiji, izdvojil iz Balkana, še ni izničen pomen srbsko-hrvaških odnosov.

Pomen srbsko-hrvaških odnosov

V Budvi sta se prvič srečala hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in srbski predsednik Tomislav Nikolić. Hrvaška predsednica z vzornikom, ki je ukazal hrvaškim silam, naj dokončno rešijo srbsko vprašanje na Hrvaškem, ali njen srbski kolega, ki je razglasil Vukovar za srbsko mesto, nista jamstvo za spravo. Na vrhu sta sicer ublažila retoriko, Kolinda Grabar Kitarović se menda že veseli sodelovanja z Nikolićem, ni pa ga še povabila na uradni obisk v Zagreb. Ne glede na to, da je Nikolić obsodil zažiganje hrvaške zastave, ki jo je nazadnje zažgal haaški obtoženec Vojislav Šešelj. Po njegovih besedah za podobnimi incidenti ne stoji resna politika, še manj ­srbski državni vrh.

Čeprav je bilo na Hrvaškem veliko incidentov, je poudaril Nikolić, jim srbsko vodstvo, ki si prizadeva za dobrososedske odnose, ni namenilo pretirane politične pozornosti. Zakaj ni zaželen v hrvaški prestolnici, je mogoče sklepati tudi iz njegove izjave za srbske medije: »Verjetno je tudi Kolinda Grabar Kitarović dojela, da je v nekaterih izjavah naredila napake, ki jih je popravila. Jaz nisem naredil nobenih napak, saj nimam navade, da bi komentiral dogodke v drugih državah.«