Tiskane izdaje
Berlin – Dolgoletni premier bavarske CSU Horst Seehofer se poslavlja iz münchenske vladne palače. V začetku prihodnjega leta bo predal žezlo svojemu finančnemu ministru Markusu Söderju. Vodja CSU, sestrske stranke dolgoletne krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel, leto pred deželnimi volitvami poravnava račune za slabe rezultate na septembrskih zveznih volitvah.
Da je Bavarska v Nemčiji nekaj posebnega, ve vsak obiskovalec Oktoberfesta ali gradu Neuschwanstein tragičnega kralja Ludvika II. V drugih nemških deželah lahko le posnemajo pojedine s pivom in svinjskimi kračami, dirndle in izjemne gospodarske uspehe, vse tradicionalno lepo združeno v simbiozi »Laptop in Lederhose«; ta izraz je za Bavarsko leta 1998 skoval tedanji nemški predsednik Roman Herzog. Po septembrskih volitvah v bundestag je videti, da tudi ena najbogatejših nemških dežel ni imuna za politične težave. CSU je na domačem terenu še vedno prejela skoraj 39 odstotkov glasov, kar je daleč najboljši rezultat od vseh kandidatk za bundestag, a je stranka, po drugi svetovni vojni v domači deželi vajena absolutnega vladanja, dobila 10 odstotkov manj kot leta 2013. Čeprav se je bavarski premier Horst Seehofer zaradi begunske krize resno sprl s kanclerko, je tudi v eni najbogatejših nemških dežel z več kot 12 odstotki slavila nacionalistična Alternativa za Nemčijo.
Selitev v Berlin?
Zdaj je dolgoletni premier priznal poraz in slabo leto pred deželnimi volitvami prepušča deželno vlado svojemu finančnemu ministru in ogorčenemu tekmecu Markusu Söderju, sam pa bi še naprej rad vodil CSU. Zamenjavo na bavarskem vrhu bo moral sredi meseca potrditi strankin kongres, prav tako Seehoferjevo nadaljnje vodstvo stranke. Se bo odhajajoči bavarski premier morda celo preselil v Berlin?
Kot je povedal, mu je krščanskodemokratska kanclerka med »jamajškimi« vladnimi pogajanji ponudila zvezni ministrski položaj. Koalicija med CDU/CSU, liberalci in zelenimi se sicer ni posrečila, a dolgoletna kanclerka očitno ni zamerljiva, čeprav jo je Seehofer od začetka begunske krize žalil in poniževal.
Ob islamističnih terorističnih napadih se je Markus Söder zavzel celo za omejitev pravice do azila, prav tako je glasen kritik preveč velikodušne socialne države do priseljencev in drugih. Foto: Christof Stache/AFP
Angela Merkel morda verjame, da bodo odnosi s sestrsko stranko pod Söderjem le še težji, saj je nürnberški politik, že od mladih nog občudovalec bavarskega voditelja Franza Josefa Straußa, enak ali pa še večji kritik njene begunske politike. Dosedanji finančni minister še bolj poudarja tako imenovane nemške vrednote, kot so pridnost, natančnost in disciplina, ki jih zahteva tudi od priseljencev, ter zavrača simbole vseh drugih verstev razen krščanskih.
Ob islamističnih terorističnih napadih se je zavzel celo za omejitev pravice do azila in je glasni kritik preveč velikodušne socialne države do priseljencev in drugih. Petdesetletni oče treh zakonskih otrok in nezakonske hčere ni brez smisla za humor, saj sta se z ženo Karin za pusta preoblekla že v vse mogoče like, od punkerjev do transseksualcev, a slovi tudi po ostrih besedah v krizah, od grške do begunske.
Velika preizkušnja
Kritike dosedanje nemške begunske politike niso neutemeljene. Nekateri begunci so namreč odgovorni za zločinska dejanja od terorističnih napadov do umorov, v Münchnu pa pravkar sodijo petstoglavi skupini hrvaških Romov, po prepričanju tožilcev odgovornih za petino vlomov v Nemčiji. Zaradi njegove ostrine Markusa Söderja ne marajo niti v Münchnu, ki ima že tradicionalno socialdemokratskega župana. Vsi pa ga bodo ocenjevali predvsem po dosežkih, pri čemer ostrina zagotovo ne bo dovolj. Angela Merkel je kljub popustljivi begunski politiki dobila še en kanclerski mandat, pa ima zdaj še takšne težave s sestavo vlade. Tudi na Bavarskem bodo velika preizkušnja deželne volitve čez slabo leto in karkoli manj od absolutne večine, ki jo je CSU z redkimi izjemami imela po drugi svetovni vojni, bo tudi za Markusa Söderja poraz.
Nemška socialdemokratska stranka bo še naprej preverjala, ali lahko sodeluje v prihodnji zvezni vladi, s konservativno unijo CDU/CSU krščanskodemokratske mandatarke Angele Merkel pa se bodo pogovarjali brez vnaprejšnjih obvez in avtomatizma. To je včeraj sklenilo vodstvo največje nemške levosredinske stranke in partnerice krščanskodemokratske kanclerke v dveh od njenih treh dosedanjih vlad. Socialdemokrati verjamejo, da so iz velikih koalicij z njo prišli oslabljeni, in so si takoj po septembrskih volitvah želeli le še v opozicijo, na volitvah pa je nacionalistična Alternativa za Nemčijo dosegla tretje mesto.
Po propadu pogajanj o »jamajški« vladi CDU/CSU z liberalci in zelenimi vladno odgovornost SPD poudarjajo vsi, od predsednika države Frank-Walterja Steinmeierja do drugih evropskih levosredinskih voditeljev. Po navedbah vodilnih socialdemokratov so še vedno možne tudi drugačne vladne kombinacije, na primer manjšinska vlada, in tudi sicer bodo v četrtek in petek imeli zadnjo besedo člani stranke, med katerimi so mnogi zelo kritični do nove velike koalicije z Angelo Merkel. Če se bodo pogajali o novi vladi, se bodo nemški socialdemokrati zavzemali za večje investicije v izobraževanje, digitalizacijo, cestno in drugo infrastrukturo ter socialna stanovanja, za uskladitev obdavčevanja podjetij in najnižje zajamčene plače na evropski ravni, »stabilizacijo« pokojnin, obračun z dvojnim javno-zasebnim zdravstvenim zavarovanjem ter večjo obremenitev višjih dohodkov. Člani SPD bodo konec tedna odločali, ali bo lahko Martin Schulz nadaljeval delo predsednika stranke.