»Begunci niso krompir ali solata«

Ljubljana, Zagreb – Hrvaška in Srbija begunsko krizo namesto s sodelovanjem raje rešujeta z zaostrovanjem. Beograd je prepovedal uvoz hrvaških izdelkov, Zagreb pa je odgovoril s prepovedjo vstopa v državo za srbske državljane in vozila s srbskimi registrskimi tablicami.

Srbsko-hrvaški odnosi se lahko še bolj ohladijo zaradi razmer na meji med Makedonijo in Grčijo, kjer je včeraj čakalo več kot 4000 beguncev, ki želijo v Severno in Zahodno Evropo. Po poročanju makedonskih medijev je na železniško postajo v Idomeni ob meji z Makedonijo prispelo več kot sto avtobusov s prebežniki. Rdeči križ in nevladne organizacije so v sredo sporočili, da je iz sprejemnega centra v Gevgeliji ob meji z Grčijo proti Tabanovcem na meji s Srbijo odpotovalo že okoli 3400 beguncev.

Begunci ne padajo z neba

Ravnanje Zagreba je hrvaški notranji minister Ranko Ostojić pojasnil: »Ne bomo sprejeli ultimatov. Komunikacija, kakršna je bila doslej, je polna laži. Gre do tega, da sem poslušal, kako na srbski stani ni niti enega samega begunca. Ali begunci padajo z neba? Ne, prihajajo iz Grčije preko Makedonije in Srbije, tega pa domnevno nihče ne vidi. Na Hrvaško je v tednu dni prišlo skoraj 50.000 beguncev.« Sklenil je z besedami, da ne gre za tiho vojno med Hrvaško in Srbijo, temveč zgolj za hrvaški odgovor na srbske ukrepe.

Hrvaške obtožbe je srbski premier Aleksandar Vučić komentiral tudi z besedami: »Begunci niso krompir niti solata, temveč ljudje, ki jih srbske oblasti nikamor ne preusmerjajo«. Kot je poudaril, Srbija ne bo gradila taborišča, temveč se bodo prebežniki normalno premikali skozi Srbijo. Srbski minister za pravosodje Nikola Selaković je ocenil, da je bila Srbija brutalno napadena z odločitvijo Hrvaške, da zapre mejo za vozila s srbskimi registracijami. Kot je še izpostavil, gre tudi za kršitev pravice do prostega gibanja, kar je ena temeljnih človekovih pravic.

Stefanović je pojasnil, da bo srbska policija skrbno pazila, da v državo ne zapelje niti en tovornjak ali katerokoli drugo vozilo, ki prevaža hrvaško blago. Prepoved velja na vseh mejnih prehodih, tudi za železniški promet. Po navedbah srbske oblasti je Srbija zaradi hrvaških ukrepov utrpela že milijonsko škodo. Vučić je v pismu visokim predstavnikom EU izpostavil, da gre kar dve tretjini skupnega srbskega izvoza po tej poti. Hrvaško je zaradi zaprtja meje s Srbijo obtožil kršitve sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med Srbijo in EU ter ogrožanja nacionalnih in gospodarskih interesov Srbije.

Udarec za gospodarstvi

Odnosi med Hrvaško in Srbijo že precej časa niso vzorni. Begunska kriza pa jih je še zaostrila. Pika na i je tokratno zaprtje mejnih prehodov med Hrvaško in Srbijo, tudi osrednjega na Bajakovu, ter vzajemne prepovedi vstopa vozil s srbsko registracijo; ne le tovornjakov.

»Cena napetosti in potez, ki jih vlečeta tako Hrvaška kot Srbija, bo visoka,« pravi hrvaški makroekonomist Željko Lovrinčević, eden redkih, ki z dokaj ostrimi besedami ocenjuje hrvaško vlado in ekonomijo nasploh že dlje časa. Iz zagrebškega Kraša so že dali vedeti, da podjetju grozijo kazni zaradi zamud pri dostavi blaga v Srbijo, bržkone pa bodo zaradi negotovih razmer v blagovni menjavi med državama, zavarovalne premije podražili tudi zavarovalničarji. Oglasili so se tudi iz velikega Agrokorja, ki »zelo kmalu pričakuje rešitev nastalega zapleta«. Je pa podpredsednik Agrokorja Damir Kuštrak v kratkem pogovoru za zagrebški Večernji list dejal, da bi bilo logično, da če imata državi težave z zaprtimi mejami, poskušata razrešiti to težavo, ne pa da zaradi tega trpi poslovanje med državama in gospodarska menjava.

Vsak dan milijon evrov škode

Kot kažejo podatki, približno 150 hrvaških podjetij redno sodeluje s srbskimi partnerji in tudi izvaža blago s Hrvaške v Srbijo; zgolj lani so izvozili v Srbijo za nekaj več kot pol milijarde evrov blaga. Zanimivo pa je tudi, da se je hrvaški izvoz v Srbijo lani povečal za skoraj tretjino. Med izdelki, ki jih Hrvaška največ izvaža v Srbijo, so prašiči, cement, električna energija, sardine, zdravila, z druge strani pa na hrvaško prihaja največ goriva, sončničnega olja, steklenice, koruza, sladoled, pohištvo. Kot so povedali v hrvaški gospodarski zbornici, je bilo do konca lanskega leta v Srbijo vloženega približno 800 milijonov evrov hrvaškega kapitala.

Bržkone ni daleč od dejanske številke neuraden podatek, da vsak dan blokade mejnih prehodov za tovorni promet povzroči za milijon evrov škode, vsaj na hrvaški strani. Vendar kot ugotavljajo hrvaški analitiki, tudi Željko Lovrinčević, bo morala Hrvaška vložiti precej truda in denarja, da zadrži srbski trg in srbskega kupca, saj se v Srbiji kupna moč manjša, vsaka politična napetost pa ima za posledico, da se kupci odločijo za izdelke nekoga tretjega.

Protievropska in protisrbska retorika

Druga plat medalje je politika. Tako pozicija, v »stasu in glasu premiera Zorana Milanovića«, kot tudi opozicija, ki jo pooseblja HDZ, sta si pravzaprav enotni, da gre za »zaščito nacionalnih interesov«, nobena skrivnost pa tudi ni, da tako eni kot drugi vse bolj uporabljajo svojevrstno protievropsko retoriko, ki ji dodajo ščepec protisrbske. Tako pozicija kot opozicija na ta način pridobivata politične točke pri evroskeptikih, ki jih na Hrvaškem ni malo, pa tudi pri tistih, ki na Hrvaškem vidijo v Srbiji enega najpomembnejših zunanjih sovražnikov. Nekaj odmevov na pogovor o aktualnem dogajanju je bil včeraj deležen hrvaški analitik Davor Gjenero, ki je za avstrijski dnevnik Der Standard ocenil, da je Milanović s svojimi izjavami, povezanimi z begunsko krizo, pokazal, da Hrvaška ni zrela za EU, menil pa je tudi, da je Hrvaška med pogajanji z EU postala »razmeroma normalna država«, a je Milanoviæ zdaj pokazal, kot je dejal hrvaški analitik, da »še nismo zreli za unijo«.