Tiskane izdaje
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) opozarja na različen pomen izrazov begunec in migrant.
Kot pojasnjuje UNHCR, so begunci osebe, ki bežijo pred oboroženimi spopadi ali preganjanjem. Konec lanskega leta jih je bilo po svetu približno 19,5 milijona. Položaj, v katerem se nahajajo, je pogosto tako nevaren in nevzdržen, da prečkajo nacionalne meje in iščejo varnost v sosednjih državah. Pridobijo mednarodno priznan status beguncev, na podlagi katerega nato dobijo dostop do pomoči držav gostiteljic, UNHCR in drugih organizacij. Če jim je pravica do azila odrečena, ima lahko to zanje potencialno smrtonosne posledice.
Begunce opredeljuje in ščiti mednarodno pravo, dodaja UNHCR. Temelj zaščite beguncev ostajajo Konvencija o beguncih iz leta 1951 − ta določa, kdo je begunec in katere so temeljne pravice, ki jih mora beguncem zagotavljati vsaka država −, protokol iz leta 1967 in drugi pravni dokumenti, kot je konvencija Afriške unije o beguncih iz leta 1969.
Temeljno načelo, ki ga določa mednarodno pravo, je, da se begunce ne sme izgnati ali vrniti v razmere, v katerih bi bilo njihovo življenje in svoboda ogroženo. Zaščita beguncev pa ima po navedbah UNHCR več vidikov: vključuje prepoved vrnitve v nevarne razmere, pred katerimi so pobegnili, dostop do azilnih postopkov, ki so pošteni in učinkoviti, ter ukrepe za zagotovitev njihovih temeljnih človekovih pravic. Zaščita beguncem omogoči, da živijo dostojanstveno in varno, hkrati pa se zanje išče dolgoročno rešitev. Glavno odgovornost za njihovo zaščito nosijo države, zato UNHCR tesno sodeluje z vladami, jim svetuje in jih podpira pri uresničevanju njihove odgovornosti.
Migranti pa se po navedbah UNHCR selijo predvsem zato, da bi z iskanjem dela izboljšali svoj standard, ne pa zaradi neposredne nevarnosti preganjanja ali smrti. V nekaterih primerih se selijo tudi zaradi izobraževanja, združitve družine in drugih razlogov. Za razliko od beguncev, ki se ne morejo varno vrniti domov, se migranti ne srečujejo s takšno oviro. Če se odločijo vrniti domov, bodo prejeli zaščito svoje vlade.
To razlikovanje je pomembno, poudarjajo v UNHCR. Države se z migranti ukvarjajo v okviru svojih zakonov in postopkov priseljevanja, z begunci pa v okviru norm za zaščito beguncev in azilnih postopkov, ki jih določata tako nacionalna zakonodaja kot mednarodno pravo. Države imajo posebne obveznosti do vsakogar, ki išče azil na njihovem ozemlju ali na njihovih mejah.
Izenačevanje beguncev z migranti lahko zelo negativno vpliva na življenje beguncev in njihovo varnost, saj so begunci upravičeni do posebne pravne zaščite. V času, ko več beguncev potrebuje takšno zaščito kot kadar koli prej, lahko izenačevanje terminov ogrozi javno podporo beguncem. Vse ljudi moramo obravnavati s spoštovanjem in dostojanstvom, poudarjajo v UNHCR. Prav tako moramo zagotoviti, da se tudi spoštuje človekove pravice migrantov in zagotovi ustrezen pravni odziv na tegobe beguncev, dodajajo.
