Tiskane izdaje
Berlin - Spodnjesaška vas Sumte ima le 103 prebivalce, v zapuščene pisarniške prostore ob njenem robu pa naj bi se zdaj naselilo 1000 beguncev. Begunska kriza, zaradi katere letos v Nemčiji pričakujejo več kot milijon ljudi iz kriznih žarišč Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike, vse bolj grozi tudi kanclerki Angeli Merkel.
»In zdaj bo prišlo tako neznansko veliko ljudi, moških, ki imajo svoje potrebe in zaradi svoje religije drugače gledajo na ženske in dekleta!« je na televizijskem posnetku razburjeno govorila vaščanka srednjih let. Nekateri udeleženci so kazali razumevanje za prišleke in poudarjali, da je potrebna solidarnost, veliko več pa jih je govorilo o strahovih.
Propadlo pisarniško naselje ob robu vasi varujejo oboroženi varnostniki, saj je samo 25 kilometrov stran v mecklenburškem Boizenburgu že zagorelo v zatočišču za begunce.
Različni pogledi
»Ali resno verjamete, da lahko begunce zavrnemo na mejah?« je po poročilih z izrednih sestankov njene stranke spraševala kanclerka Angela Merkel - in vsaj na torkovem je več navzočih odgovorilo z »Da!«. Kanclerka verjame, da bi Nemčiji pri zavračanju takoj sledile Avstrija in druge države EU, največje breme beguncev bi v tem primeru prevzele države kot Srbija, »ki smo jih komaj stabilizirali«. Imamo različne poglede na to, je krščanskodemokratski prvakinji povedal v obraz vsaj en politik, številni drugi podpisujejo peticijo s pozivom k takojšnji spremembi nemške begunske politike, potem ko to že zahtevajo v sestrski bavarski CSU. Nekateri kanclerko celo obtožujejo, da sama spodbuja priseljevanje mnogih, ki bi drugače morda ostali doma.
»Res verjamete, da bi stotisoči zapustili domovino le zaradi takšnih selfijev?« je kanclerka televizijski voditeljici Anne Will odgovorila na očitke na račun svojega fotografiranja z begunci. Meni, da ustavitev begunskega vala ne bi delovala, obupani ljudje bi našli druge poti za vstop v Nemčijo. Tistim, ki prihajajo le v želji po boljšem življenju, je sporočila, naj raje ostanejo doma, svojim državljanom pa sporoča, da ima načrt za spopad s tem gigantskim izzivom, a ta ni odvisen le od nje, zahteva evropske in mednarodne rešitve.
»Sedanja politika odprtih meja ne ustreza evropskemu ali nemškemu pravu niti ni skladna s programom CDU,« so težke obtožbe, zapisane v pismu desetin krščanskodemokratskih politikov »spoštovani gospe zvezni kanclerki«. »Ni v nevarnosti le suverenost Nemčije in EU, ampak je veliko tudi tveganje preobremenjenosti države.« Kanclerka očitno še naprej meni, da je izziv mogoče obvladati, saj politiko do azila zdaj v kanclerski palači koordinira njen bližnji zaupnik Peter Altmaier.
Nemčija že sprejema poostreno zakonodajo, nekateri konservativci pa očitajo kanclerki, da se pri reševanju krize preveč opira na zunanjo politiko. Na Malti bo v začetku novembra EU-afriški vrh, sredi novembra v Turčiji vrh držav G20, in to sta samo dve od številnih bilateralnih in multilateralnih srečanj, na katerih se bodo zagotovo pogovarjali tudi o gigantskem izzivu, ki ga za Evropo predstavljajo begunci. Kanclerka odhaja v Turčijo že ta konec tedna. V strahu, da bo begunska kriza z Zahodnim Balkanom destabilizirala preddverje EU, ki je z vojnami na tleh nekdanje Jugoslavije v novejši zgodovini že poskrbelo za begunce, Angela Merkel stavi na skupni evropski in mednarodni pristop ter je očitno pripravljena za ohranitev krhkega statusa quo tvegati tudi poostreno domačo kritiko.
Če je lahko kanclerka med evrsko krizo prepričala tudi največje nasprotnike, zdaj ni več vse odvisno od nemške pripravljenosti na plačevanje. Rusko domnevno bombardiranje nasprotnikov sirskega predsednika Bašarja al Asada lahko še poslabša položaj, saj je prav izbruh državljanske vojne milijone ljudi prisilil v beg z domov ter odprl fronto za teroriste Islamske države. Z ruskimi vojaki na sirskih tleh ni mogoče pričakovati, da bo Vladimir Putin dal prednost evropskim interesom, čeprav so se prav zdaj malo umirile napetosti v vzhodni Ukrajini, zaradi katerih so se v Berlinu, Parizu in drugih prestolnicah EU še nedavno prepirali z Moskvo. Dokler ruski lovci baje kršijo zračni prostor Natove članice Turčije, bi tudi v Berlinu težko našli identične ali podobne poglede na bližnjevzhodno in druge krize.
Kanclerka je ruskemu predsedniku že enkrat pripisala mačizem predvsem zato, ker ne more pokazati ničesar drugega, in čeprav je od njenega prisilnega srečanja s Putinovo črno labradorko minilo skoraj 9 let in je Koni že odšla v pasja nebesa, je bila Angela Merkel po aneksiji Krima še bolj kritična do njega.
Metamorfoza
V tako nezavidljivem zunanjepolitičnem položaju nekateri še vedno verjamejo, da lahko kanclerka z begunsko politiko doseže metamorfozo svoje države. Vsaj vrhovni ekonomist Deutsche Bank David Folkerts-Landau v prihodu novih delovnih moči v hitro starajočo se državo še naprej vidi priložnost za utrditev položaja »globalne gospodarske velesile ter gospodarskega in kulturnega središča, kakršno je že bila«. Tudi po njegovem pa bi morala država za lažjo integracijo s pomočjo dela ponovno premisliti nekatera določila trga delovne sile in socialne varnosti.
Vse bolj agresivni demonstranti protitujske Pegide so ta teden po Dresdnu raje marširali z vislicami za Angelo Merkel in podkanclerja Sigmarja Gabriela, po javnomnenjski raziskavi, objavljeni v reviji Focus, pa si zaradi navala beguncev že tretjina vprašanih želi kanclerkinega odstopa.
