Tiskane izdaje
Likvidacija bratov Bitići več kot poldrugo desetletje bremeni odnose med Beogradom in Washingtonom. Čeprav je po balkanski moriji ostalo nepojasnjenih na tisoče umorov, je kaznovanje morilcev treh ameriških državljanov na prednostnem seznamu.
Srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević je poudaril, da je bila likvidacija bratov Bitići državni zločin in da so številni osumljenci zanj še vedno na pomembnih položajih v državi. Kot je še povedal, je v preiskavo vseskozi vključen tudi ameriški FBI. Doslej so zaslišali 179 prič, med njimi tudi nekdanjega poveljnika srbske žandarmerije Gorana Radosavljevića Gurija.
Vukčević je pojasnil, da so iz preiskave umaknili ljudi, o katerih so sumili, da so izdajali informacije potencialnim osumljencem. Tožilec je zadovoljen, ker je srbski premier Aleksandar Vučić odstopil od ideje, da bi sestavili neodvisno komisijo za ugotavljanje resnice o umoru treh bratov Bitići, ter je preiskavo prepustil profesionalcem. Kljub temu je priznal, da se preiskava srečuje z obstrukcijo. Zasluga gre mafijskim metodam delovanja policije, zakon molka med nekdanjimi policisti, ki so se bojevali po vsej bivši Jugoslaviji in držijo drug drugega v pesti, pa je zelo težko prebiti.
Na tisoče nerešenih balkanskih umorov
Po mnenju Vučića je to velik dvostranski problem med Beogradom in Washingtonom, na preizkušnji pa je tudi kredibilnost Srbije, ki bo dokazala, da je sposobna razjasniti zločin in kaznovati odgovorne zanj. Vučić je pojasnil, da so bili trije bratje pošastno umorjeni, čeprav niso bili nič krivi, temveč so celo pomagali Srbom na begu s Kosova. Izrazil je prepričanje, da bo grozoviti umor po 16 letih dočakal epilog.
Ameriški kongres je s posebno resolucijo pozval srbsko vlado in tožilstvo za vojne zločine, naj rešita ta primer in kaznujeta odgovorne. Veleposlanik ZDA v Srbiji Michael Kirby pričakuje, da bo primer čim prej rešen, da bi ljudje razumeli, da zločinci ne smejo ostati nekaznovani. Ne zato, ker so bili umorjeni trije ameriški državljani, temveč je treba zadostiti pravici, tako kot tudi v več tisoč drugih nerešenih primerih umorov v Srbiji, na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu. Združenje albansko-ameriškega prijateljstva iz New Yorka zahteva od ameriškega kongresa, naj kot pogoj za podporo Beogradu postavi rešitev primera bratov Bitići.
Ameriške državljane albanskega rodu so aretirali 26. junija 1999, ko so poskušali Srbe iz Prizrena ilegalno prepeljati v Srbijo. Prijeli so jih, ker niso imeli vizuma, po slabih dveh tednih v priporu v Prokuplju pa so jih brez razloga hladnokrvno ubili. Na pripor jih je zaradi ilegalnega vstopa v tedanjo Zvezno republiko Jugoslavijo (ZRJ) obsodilo sodišče v Kuršumljiji. Sodišče jih je tik pred iztekom kazni pogojno izpustilo na prostost, pred zaporom pa sta jih dva moška v civilu strpala v vozilo brez registracije in odpeljala v bazo posebnih protiterorističnih enot srbskega ministrstva za notranje zadeve, ki jim je poveljeval Radosavljević.
Zakon molka seže do Haaga
Zaradi njihovega umora so sodili policistoma Sretenu Popoviću in Milošu Stojanoviću, ki sta bila pravnomočno oproščena vseh obtožb. Čeprav so zaradi umora zaslišali celotno poveljniško strukturo notranjega ministrstva s tedanjim ministrom Vlajkom Stoiljkovićem na čelu, ni bil nihče obtožen. Vukčević je decembra lani izjavil, da je glede na izsledke tožilstva umor bratov Bitići ukazal Stoiljković, ki se je leta 2002 po sprejetju zakona o sodelovanju s haaškim tribunalom ubil na stopnišču parlamenta ZRJ.
Tožilstvo sumi, da je njegov ukaz prenesel specialcem policijski general Vlastimir Đorđević, ki je bil na haaškem sodišču obsojen na 18 let zapora, nima pa dokazov, da je pri umoru sodeloval Radosavljević, ki je vseskozi spremljal sojenje Popoviću in Stojanoviću, ki sta pripeljala brate Bitići v bazo posebnih enot. Đorđević v Haagu ni hotel ničesar povedati o primeru Bitići. Vukšević je še izpovedal, da sta bila na začetku preiskave na čelu službe za odkrivanje vojnih zločinov Slobodan Borisavljević, nekdanji šef kabineta Đorđevića, in član glavnega štaba notranjega ministrstva za Kosovo Gvozden Gagić.
Bratje Bitići so bili ubiti 9. julija 1999, ko so se končale vojaške operacije na Kosovu, na policijskem poligonu v Petrovom Selu. Specialci so jih likvidirali s streli v tilnik. Trojica se je borila v sestavi Atlantske brigade Osvobodilne vojske Kosova (OVK), rojena je bila v Chicagu, živeli pa so v New Yorku, kjer so imeli picerijo. Na Kosovo so prišli iz Albanije, trupla Agrona (23), Mehmeta (21) in Ilije Bitićija (25) pa so našli leta 2001 v eni izmed dveh množičnih grobnic v Petrovom Selu pri Kladovu skupaj s trupli 67 albanskih moških in sedmih žensk. Trupla so v vas pripeljali s tovornjakom hladilnikom, pokopali pa so jih komunalci.
