Berlin za »celovit« dogovor z Londonom?

Berlin – Nemčija si želi »celovitega« dogovora o prosti trgovini z Veliko Britanijo, navaja dokument zunanjega ministrstva osrednje evropske države, ki ga je javnosti predstavila tiskovna agencija Bloomberg. Britanski zagovorniki brexita, v stiski zaradi nepričakovanih gospodarskih in drugih težav, so se o njem razpisali na dolgo in široko.

Berlin v javnosti nepopustljivo vztraja pri britanskem plačevanju ločitvene preživnine do devetdesetih milijard funtov, v resnici pa si prizadeva za dogovor z eno svojih največjih trgovinskih partneric, so prepričani britanski komentatorji in v dokaz navajajo štiristranski dokument z datumom 11. oktobra: »Soglašamo z željo Združenega kraljestva po tesnem partnerstvu z EU po izstopu, ki bo obsegalo tudi gospodarske in trgovinske odnose.« Zunanje ministrstvo v Berlinu si želi dogovore o obrambi, varnosti, transportu, boju proti kriminalu, kmetijstvu, ribištvu in digitalizaciji, navajajo mediji in dodajajo izjave domačih »vladnih virov«, ki menijo, da je dokument opogumljajoč. Domnevajo, da je premik prinesel govor premierke Therese May v Firencah, ter navajajo podobne namene nekaterih drugih držav Evropske unije s tesnimi trgovinskimi odnosi z Veliko Britanijo.

Dokument »v pravem trenutku«

Dokumenta, ki bi lahko bil le ena od morebitnih pogajalskih točk, v nemški vladi ne komentirajo, v britanski javnosti pa že vrvi od ugibanj o njem. Konservativni politik Bernard Jenkin že hvali pripravljenost Britanije, da s pogajanj odkoraka brez dogovora, če EU ne bo privolila v veliko manj ločitvenih stroškov. »Naša prednost je v tem, da države, kot Nemčija, pri nas prodajo veliko več kot mi pri njih, mogoče so to končno spoznali,« časopis Daily Mail navaja britanskega parlamentarca. Skupaj z več drugimi torijevskimi prvaki verjame, da bo trgovinski sporazum dosežen že do konca leta, nemški dokument pa po prepričanju zagovornikov brexita prihaja tudi v pravem trenutku, saj njegovi nasprotniki v parlamentu poskušajo blokirati vladne načrte. Laburističnega prvaka Jeremyja Corbyna, ki je na zadnjih volitvah dosegel velike okrepitve za svojo laburistično stranko tudi med nasprotniki izstopa iz EU, zagovorniki tega obtožujejo kar zavzemanja za kapitulacijo.

Ob dokumentu nemškega zunanjega ministrstva pa spletni komentatorji že ugibajo o nemških interesih, povezanih z Volkswagnom, BMW, Mercedesom, Siemensom in drugimi velikimi podjetji. Bruseljski dopisnik Expressa vpliv na »eksplozivni dokument« pripisuje tudi skorajšnjemu vstopu v nemško vlado liberalne FDP, »ki je tržno usmerjena in se zavzema za dober trgovinski dogovor po brexitu«.

Posledice trdega brexita

Tudi nemški strokovnjaki svarijo pred hudimi posledicami »trdega brexita«, saj je Velika Britanija za ZDA in Francijo tretja največja uvoznica nemških izdelkov, trgovinska menjava pa je s storitvami vred lani štela več kot dvesto milijard evrov. Pri kölnskem inštitutu IW se bojijo prekinitev dobaviteljskih verig za nemška podjetja, še posebej v avtomobilski, strojni in kemični industriji, v OECD pa navajajo, da tudi Velika Britanija 45 odstotkov svojega izvoza proda v države EU, ter opozarjajo na naraščanje inflacije, ki je s septembrskimi tremi odstotki najvišja v zadnjih petih letih. Eden od vzrokov zanjo je dramatičen padec vrednosti funta po referendumski odločitvi za izstop iz EU.

Velika nevarnost za Veliko Britanijo so tudi morebitne težave za njeno finančno industrijo in tudi tu poskušajo britanski predstavniki prepričati evropske voditelje, da bi trdi brexit enako ali še bolj prizadel evropske finančne interese. Pri nemški Bundesbanki pa opozarjajo, da se banke že leto dni pripravljajo na vse možne brexitovske scenarije, v primeru ugodnega dogovora za Veliko Britanijo pa poznavalci vidijo nevarnosti za finančno središče London: zakaj bi se EU strinjala z uravnavanjem svojega finančnega prostora v državi, v kateri kmalu ne bo več imela vpliva na zakonodajo in regulacije? Številne države, ki bodo ostale v EU, ponujajo svoje kandidate za evrske finančne ustanove, med njimi tudi Frankfurt in Pariz.

Čeprav Nemčija lahko opozarja na svoje interese, si je težko predstavljati ukrepanje brez dogovora s Francijo in drugimi partnerji v EU. A morebitna koalicija med konservativno unijo CDU/CSU, liberalci in zelenimi, o kateri se pravkar pogajajo v Berlinu, bo na novo zastavila tudi nekatere nemške zunanjepolitične poudarke.