Tiskane izdaje
Sarajevo - Zmagovita »trojka« članov predsedstva Bosne in Hercegovine je znana. Dragan Čović, hrvaški član v predsedstvu BiH, Bakir Izetbegović kot bošnjaški član, v Republiki Srbski pa predstavnik opozicije Mladen Ivanić vodi v tekmi s kandidatko vladajoče Dodikove SNSD za srbskega člana predsedstva BiH, razlika je le nekaj tisoč glasov.
Na strankarski ravni je predsednik doslej vladajoče SDP BiH Zlatko Lagumdžija priznal poraz in zmago SDA pod vodstvom Izetbegovića. Hkrati je pozval SDA, naj čim prej oblikuje novo vlado, ter izrazil pripravljenost za sodelovanje pri prenosu oblasti.
Za večino pričakovano, za manjši del nepričakovano, saj so nekateri namesto Izetbegovića pričakovali katerega izmed preostalih devetih kandidatov. Med njimi je bil zagotovo zanimiv Mustafa Cerić, nekdanji veliki mufti, ki je postal prvi nekdanji verski voditelj v BiH po vzpostavitvi federacije leta 1995, ki se je podal v boj za bošnjaški sedež v tričlanskem predsedstvu. Danes 62-letni Cerić je bil kar dve desetletji vrhovni vodja muslimanov v BiH.
Nekateri so pričakovanja namenili Fahrudinu Radončiću, prvemu možu Unije za boljšo prihodnost Bosne in Hercegovine, sicer tudi časopisnemu magnatu, ki ima v lasti dnevnik Dnevni avaz, za nekatere tajkunu in tudi nekdanjemu ministru za varnost v BiH.
Zmago na tokratnih volitvah v Bosni in Hercegovini si bo bržkone lastil vsak kandidat posebej. Tudi stranke bodo tekmovale med seboj in prepričevale državljane, kdo je »pravi« zmagovalec.
Ni skrivnost, da bodo tokrat volilni rezultati utrdili ali zamajali položaje nekaterih voditeljev, ki na različnih strankarskih foteljih proslavljajo 10, 15 ali celo 20 let. Eden takih je Zlatko Lagumdžija, ki je že 17 let na vrhu stranke SDP. Pred tremi leti je bila njegova stranka relativna zmagovalka parlamentarnih volitev, Lagumdžija pa je javno obljubil, da se ne bo več potegoval za strankarski predsedniški položaj. Prvi neuradni rezultati tudi kažejo, da je prav stranka Lagumdžije ena večjih poraženk nedeljskih splošnih volitev, kar pomeni, da se mu ne pišejo prav prijetni časi.
Pomembna zmaga za Izetbegovića
Tokratni rezultati so precej pomembni tudi za stranko SDA. Gre za vodilno politično stranko v BiH, do nedavnega jo je vodil priljubljeni in dokaj umirjeni Sulejman Tihić, podpredsednik pa je bil Bakir Izetbegović. Nedavna smrt Sulejmana Tihića je povzročila precej pomislekov o tem, kako bo stranka »plula« naprej.
Strankarski volilni kongres bi moral biti že lani, vendar so na izrecno zahtevo pokojnega Tihića lani opravili le strankarsko konvencijo, na kateri so Tihiću podaljšali mandat, Izetbegovića pa izbrali za podpredsednika. Strankarska volilna konferenca je zdaj napovedana za pomlad leta 2015. Bakir Izetbegović je dolgo veljal za enega favoritov za zmago med desetimi bošnjaškimi kandidati za bošnjaškega člana predsedstva BiH, tokratni rezultati to le potrjujejo.
Milorad Dodik, prvi mož Republike Srbske, je zagotovo absolutni rekorder na političnem prizorišču Bosne in Hercegovine. Na čelu stranke SNSD je že 18 let, o politični upokojitvi ne razmišlja, čeprav njegovih kolegov, ki so takrat vodili stranke in krojili politično prizorišče v BiH (Alija Izetbegović, Nijaz Dizdarević, Ante Jelavić, Krešimir Zubak idr.), že zdavnaj ni več na prizorišču. Rezultati nedeljskih volitev kažejo, da se tudi v Dodikovem »fevdu«, kjer je vsaj doslej bil deležen maksimalnega števila glasov, obetajo spremembe.
Veteran na političnem parketu BiH je tudi prvi mož bosansko-hercegovske HDZ Dragan Čović, ki po stažu zaostaja le za Zlatkom Lagumdžijo, in sicer za eno leto. HDZ, ki ga vodi Čović, je stranka, ki ji Hrvati v BiH še najbolj verjamejo. Morda je kar malce presenetljivo, da je bil Čović vnovič izbran za hrvaškega člana predsedstva BiH. Napovedi so namreč kazale, da bi ga ob pomoči bošnjaških glasov utegnil prehiteti Martin Raguž iz »konkurenčne« HDZ 1990. Z zmago si je Čović, ki mu je v BiH pri predvolilnem zbiranju glasov priskočil na pomoč tudi prvi mož HDZ s Hrvaške Tomislav Karamarko, bržkone še bolj utrdil strankarski položaj.
Verjetno ne bo nič manj zanimivo dogajanje na strankarskem parketu. Evropski diplomati zahtevajo, naj nova oblast ne zapravlja časa z iskanjem rešitev za izhod države iz politične blokade, v kateri je zašla prav zaradi ozkih strankarskih interesov in medstrankarskih igric. Vprašanje pa je, koliko je pravzaprav nova oblast, prežeta s starimi kadri, sploh sposobna spremeniti način razmišljanja in obnašanja ter prestopiti prag dozdajšnjega nepogovarjanja in izključevanja.
