Tiskane izdaje
Gre za vprašanje, ali naj bodo članice, ki ne spoštujejo temeljnih skupnih evropskih vrednot in pravne države, na primer neodvisnosti sodišč, tudi v prihodnje upravičene do denarja iz skupnih evropskih skladov. Razlog je seveda politični. V ospredju sta Poljska in njen odnos do neodvisnosti poljskih sodišč, ki ga je s svojo za EU sporno pravosodno reformo uzakonila nova desnonacionalna poljska vlada, povod za tovrstna razmišljanja pa je lani jeseni izrečen predlog nemškega parlamenta, po katerem naj bi v prihodnje sredstva iz tako imenovanih evropskih strukturnih skladov tesneje vezali na spoštovanje načel pravne države.
Če torej Poljska ne bi mogla dokazati, da so njena sodišča res neodvisna in da spoštuje evropsko zakonodajo, država v prihodnje od EU ne bi več dobila toliko denarja, kot ga dobiva zdaj. To bi bil za največjo višegrajsko članico, ki je še vedno v sporu z EU, ker po mnenju Bruslja noče upoštevati nekaterih temeljnih evropskih pravil (na primer dogovora o begunskih kvotah in absolutne neodvisnosti sodišč), skupnega evropskega denarja pa se ne brani, seveda hud udarec.
Poljska, ki je večja od vseh ostalih članic višegrajske skupine in baltske trojice skupaj, je namreč v EU daleč največja neto prejemnica evropskih sredstev. Njen presežek v primerjavi z vplačili po nekaterih izračunih znaša kar 7 milijard evrov.
Skeptični Juncker
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je bil do zdaj dokaj skeptičen do takega predloga kaznovanja neposlušnih članic. S komisarko Corino Crețu, ki je pristojna za tako imenovano strukturno pomoč članicam, je namreč nasprotoval »instrumentaliziranju« evropskih skladov za discipliniranje članic, saj naj bi spodbujanje gospodarske rasti, kar je bistvo bruseljske finančne pomoči članicam, po njegovem avtomatično privedlo tudi do političnega zbliževanja. Vseeno pa naj bi se po poročanju različnih medijev v evropski komisiji zadnje čase vse bolj uveljavljalo stališče, da bi izplačila evropskih sredstev vendarle kazalo vezati tudi na spoštovanje pravnih standardov v posameznih članicah in da to naj ne bi veljalo le za denar iz strukturnih skladov, ampak za vsa evropska sredstva.
Predlog o tovrstnih spremembah, ki ga je pred kratkim v pogovoru s predstavniki več evropskih medijev predstavila za pravosodje pristojna češka komisarka Věra Jourová, naj bi menda soglasno podprl kolegij komisarjev, čeprav za zdaj še ni jasno, kako bi ga bilo sploh mogoče uresničiti. O tem naj bi se menda dogovorili v prihodnjih mesecih, tako da bi do začetka avstrijskega predsedovanja v drugi polovici leta že oblikovali ustrezne kriterije.
Izhodišče za dogovor naj ne bi bil le že pred časom izrečen predlog proračunskega komisarja Güntherja Oettingerja, po katerem bi lahko del tako vrnjenih proračunskih sredstev porabili za dodatno okrepitev neodvisnosti sodstva v članicah, ki si za to intenzivno prizadevajo, ampak, kot je dejala Jourová, tudi želja po discipliniranju kršiteljic in hkratnem varčevanju s proračunskimi sredstvi, kar bo po izstopu tako velike neto vplačnice, kot je Velika Britanija, vsekakor nujno.
Veto kršiteljic
Komisija naj bi se s predlogom o odvzemu sredstev državam, ki ne spoštujejo temeljnih evropskih pravnih norm, hkrati odzvala tudi na pritisk nekaterih članic, predvsem Nemčije, ki so zahtevale tak ukrep in ga tudi predlagale.
Načrti evropske komisije naj bi bili sestavni del predlogov za naslednji finančni okvir povezave in skupni evropski proračun za obdobje od leta 2021 do 2028, ko si bo morala EU jasneje postaviti zgornjo mejo izdatkov in se na zahtevo nekaterih članic lotiti resnejšega varčevanja. Ali bo tovrstno finančno kaznovanje članic, ki ne spoštujejo temeljnih pravnih norm povezave, res kdaj zaživelo, je seveda še odprto.
Po eni strani bi bilo namreč treba v takem primeru v Evropski uniji najprej zagotoviti jasne, pravno nesporne in za vse članice obvezujoče kriterije o tem, kdaj je, na primer, neodvisnost sodišč dosežena, hkrati pa bi se bilo treba dogovoriti, kateri neodvisni evropski gremij je pristojen za tako razsodbo. Še več težav, negotovosti in neznank seveda povzroča dejstvo, da se tako imenovani evropski finančni okvir vedno sprejema s soglasjem vseh članic in da bodo torej tiste članice, ki bi jim po novem lahko grozil »kazenski« odvzem sredstev, tako rešitev zagotovo blokirale z vetom.
