Španske volitve: Boj med starim in novim – za ljudi

Ne bo več le delitve na staro levico in desnico, ampak prihaja čas, ko bodo špansko politiko krojile štiri stranke: po jutrišnjih volitvah utegneta ob zdaj vladajoči Ljudski stranki in opozicijskih socialistih v parlamentu nemalo poslanskih mest zasesti še Podemos in Ciudadanos. A kdo se bo povezal v vlado?

Ankete javnega mnenja kažejo, da bo Ljudska stranka morda res dobila največ glasov, toda pričakuje jih lahko največ do 29 odstotkov, nikakor pa si ne more obetati parlamentarne večine. Za Ljudsko stranko se bodo za čim več poslanskih mest prerivali socialisti (PSOE), radikalni Podemos in sredinski Ciudadanos ... Da bi si na koncu roko podala sedanji konservativni premier Mariano Rajoy in vodja Ciudadanos Albert Rivera, ni gotovo, saj karizmatični Rivera ne verjame v staro politiko: ne v PP ne v PSOE. Z njo se, kot je predvolilno ponavljal, ne bo povezal, vsaj ne, če ne bo on tisti, ki bo potem vrtel premiersko taktirko. Povezovanja med tradicionalnima nasprotnicama je pričakovati še manj, edini televizijski dvoboj, v katerega je pristal konservativni premier – proti vodji socialistov Pedru Sánchezu –, je bil sovražen in poln prezira. Zato ne preseneča, da je vse več takih, ki verjamejo, da so za Španijo rešitev bodisi Ciudadanos bodisi Podemos.

Zmoremo

Prvi človek Podemosa Pablo Iglesias govori »zmoremo« in ponavlja, kako stranka – uradno je bila ustanovljena v začetku lanskega leta – ni samo on ter še drugi voditelji in aktivisti v njej, ampak so Podemos – ljudje. Predstavljati hočejo malega človeka, zato se v stranki sploh nimajo za radikalno levico, in utelešati želijo upanje, medtem pa jasno govorijo, kako je tako vladajočo desnico kot tudi socialiste odnesel čas in je treba dokončno narediti konec skorumpirani kasti, ki vlada v Španiji. Zapreti hočejo staro poglavje: oligarhijo in odpreti novo moralno poglavje: neposredno demokracijo. V 21. stoletju naj bi bil, kot zagovarjajo, dostop do interneta univerzalen, in tako naj bi vsakdo dobil možnost, da neposredno vpliva na politiko. Ta se mora v postmarksističnem navdihu prilagoditi novim časom, zato tudi zbirajo nov besednjak. Pablo Iglesias noče več predmoderno govoriti o »proletariatu« in »buržoaziji«, ampak sodobno ponavlja o »kasti« in »finančni oblasti«, ki izkorišča demokracijo sebi v prid. Ker v Podemos »razumejo današnjo dobo« in se zavedajo, koliko so največji mediji v primežu tradicionalne politike in kako ključni so mediji nasploh, od leta 2010 na enem ob madridskih televizijskih kanalov pripravljajo družbeno-politično oddajo La Tuerka. Vse bolj prepoznavna je, tako kot tudi Podemos zdržema pridobiva privržence – dokaz so bile evropske in pomladne lokalne volitve –, pa čeprav so zdaj Ciudadanos tisti, ki utegnejo še bolj pretresti politiko. Tudi oni napovedujejo več socialnega čuta za revnega človeka in več davčnih bremen za bogate ter dokončen obračun s starim.

Novodobna politika priseljevanja

A vsa španska politika ostaja precej stara in konservativna – vsaj po pogledu na tujca: priseljenca, ki je zdaj prva tema v Evropi. Po pisanju El Paísa stranke, tradicionalne in novinke, še vedno novačijo politične kandidate povečini med moškimi srednjih let in bele polti. Čeprav je priseljenske populacije že petnajst odstotkov in ima okrog dva milijona imigrantov špansko državljanstvo, se utegne zgoditi, da bo po nedeljskih volitvah edina oseba temne polti, ki se ji bo uspelo prebiti v parlament, Rita Bosaho, rojena v Ekvatorialni Gvineji. Za vstop v spodnji dom: kongres se poteguje na čelu Podemosove liste v pokrajini Alicante. V Podemosu, kjer jim je, kot je videti, mar za drugega, obljubljajo, da bodo lahko tujci, ki prihajajo iz držav zunaj Evropske unije, zaprosili za državljanstvo že po petih letih bivanja v Španiji in ne komaj po desetih; tisti iz Latinske Amerike pa po letu in ne šele po dveh. Stalno prebivališče naj bi, kot zagovarjajo, omogočalo tudi udeležbo na lokalnih in regionalnih volitvah ter referendumih, kakor naj bi tudi poenostavili migracijske postopke pri združevanju družin. V manifestu Claro que Podemos, ki so ga objavili že lani, so še obljubili, da bodo, če bodo na oblasti, tako spremenili zakonodajo, da bi tudi tujci lahko ustanavljali svoje politične stranke. Zdaj velja, da se lahko lokalnih volitev udeležujejo samo tisti s stalnim prebivališčem, ki so državljani kakšne države članice EU ali prihajajo iz ene od dvanajstih držav, s katerimi ima Španija dvostranski dogovor; polovica jih je v Južni Ameriki. Po podatkih Nacionalnega statističnega urada je registriranih že 4,8 milijona priseljencev, a na lokalnih in regionalnih volitvah 24. maja letos jih je lahko glasovalo samo 464.000. Pri Podemosu še poudarjajo, da bi odstranili žičnate ograje v enklavah Ceuta in Melilla ...

Socialno-ekonomska slika

Kot kažejo zadnje javnomnenjske raziskave, je volilne neodločenosti med Španci veliko, vsak tretji volivec še pred dnevi ni vedel, koga podpreti. Tokratne parlamentarne volitve so v veliki meri zaznamovane s slabo ekonomsko-socialno sliko, saj je brez dela še vedno več kot petina aktivnega prebivalstva (21,2 odstotka), pa tudi korupcijski škandali, v katere je pogreznjena stara politika, povzročajo nemalo razočaranja in predvsem jeze. Ob vprašanju, kako poskrbeti, da bodo Španci živeli bolje in bo boljše tudi splošno družbeno razpoloženje, je bila v ospredju tokratne kampanje še – ustava. Čas je za ustavne spremembe, se strinjajo v vseh strankah, niso pa povsod enako prepričani, kakšne naj bodo. Posluha za katalonski separatizem ni v nobenem taboru.