Prihajajoče volitve v Beogradu bodo bitka za Srbijo. Kdor bo nadziral glavno mesto, bo opravil polovico dela, ker ima v Srbiji prestolnica nadpovprečno politično in gospodarsko težo. Ker je opozicija tragedija s številnimi statisti, sprememba razmerja sil ni verjetna.
Premoč predsednika Aleksandra Vučića, ki nadzira premierko Ano Brnabić, vladajočo Srbsko napredno stranko (SNS) in medije, je tako očitna, da razdrobljena opozicija nima resnih možnosti, da bi se uveljavila kot protiutež njegovi dominaciji. Navsezadnje tudi zato, ker so vsi voditelji opozicije prepričani, da jim pripada glavna vloga, in skušajo drug drugega izriniti z odra. Namesto da bi se spopadli z Vučićem, se izčrpavajo z bojem za prvaka opozicije. Čeprav so zaradi nesoglasja krepko izgubili na lanskih predsedniških volitvah, se iz te lekcije očitno niso ničesar naučili.
Padec naklonjenosti Uniji
V Srbiji zmago na lokalnih volitvah praviloma zaznamujejo drage medijske kampanje, ki jih plačujejo državljani, kupovanje glasov z osnovnimi življenjskimi dobrinami in zaposlovanje članov družin v javnem sektorju ter ustrahovanje, grožnje in izsiljevanje. Oblast demonstrira moč in silo tudi z ustvarjanjem izrednih razmer, kar posledično pomeni, da so vsi, ki bodo glasovali proti njej, izdajalci domovine. Na ta način je konec minulega leta SNS gladko zmagala na lokalnih volitvah v petih srbskih občinah.
Naprednjaki si prizadevajo ustvariti vtis, da so nepremagljivi, da bi demoralizirali opozicijske in motivirali svoje volivce. To je pomembno zlasti v boju za Beograd, kjer SNS nima takšne premoči kot v večini drugih občin. Tudi zato Vučić očita opoziciji, da se zbira okoli tajkunov. Zmaga na lokalnih volitvah je za vladajočo stranko pomembna, ker lahko izčrpava občinske proračune tudi za financiranje lastne vojske volivcev, ki po potrebi igrajo spontano množico na mitingih v podporo SNS ali pa od vrat do vrat prepričujejo rojake, naj glasujejo v korist srbske države in naroda.
Ker Vučić v zvezi s Kosovom bolj ali manj poslušno sledi zahtevam Washingtona, Berlina in Bruslja, lahko dela v Srbiji, kar se mu zahoče. Na Zahodu nikomur ne gre v nos, da je Vučić postal tipični konvertit, še manj pa si razbijajo glavo z dejstvom, da njegov režim ne spoštuje evropskih demokratičnih vrednot. Ne glede na to, da posledično pada naklonjenost srbskih državljanov Evropski uniji. Ta je najnižja v zadnjih dveh desetletjih.
Volitve kot odložilni manever
Iz opozicijskih vrst prihajajo tudi zahteve po predčasnih parlamentarnih volitvah, ki jih podpirajo tudi vidni člani SNS, kot je obrambni minister Aleksadar Vulin, in koalicijska Socialistična stranka Srbije (SPS) vodje srbske diplomacije Ivice Dačića. V vladajoči koaliciji kot argument za izredne volitve navajajo željo, da bi ustregli opoziciji. Po njihovem bi lahko tako odgovorili na vprašanje, po kateri poti naj krene Srbija, in preverili legitimnost oblasti. Ali bodo po dveh letih spet nove parlamentarne volitve, bo odločil Vučić in nihče drug.
Če bi se Vučić odločil za ta korak, bi beograjske volitve odstavil na drugi tir. Na ta način bi zmanjšal pomen morebitnega neuspeha ali izgubo potrebne večine za nadaljevanje vladavine v Beogradu. S to potezo bi dodatno prizadel opozicijske sile. Tudi če bi se jim po čudežu uspelo združiti, ne bi bile niti finančno niti kadrovsko kos predvolilni kampanji za beograjske in parlamentarne volitve.
Postavlja se tudi vprašanje, zakaj bi vladajoča koalicija, ki ima udobno parlamentarno večino in vse vzvode oblasti v svojih rokah, navijala za predčasne volitve. Po mnenju poznavalcev gre predvsem za osebne interese nezadovoljne peščice iz ožjega kroga naprednjakov, ki se zavedajo, da vsake nove volitve pomenijo tudi nove kadrovske rešitve. Veliko članov SNS pričakuje, da bodo z zvestobo stranki prišli na vrsto za želene funkcije. V vladajoči koaliciji so tudi manjše stranke, ki jih je strah volitev, ker se upravičeno bojijo, da ne bodo prestopile parlamentarnega praga.
Mnenjski voditelji so različnega mnenja o tem, ali bo za Vučićevo odločitev o volitvah odločilnega pomena tuji dejavnik, ki je vedno sooblikoval srbsko oblast. Prvi so prepričani, da Vučić ne bo razpisal volitev, če ne bo dobil tihega soglasja Zahoda, drugi pa ugotavljajo, da bodo na njegovo odločitev vplivali tudi številni drugi dejavniki. Skupna ocena je, da so volitve za Vučića v funkciji odlaganja obvez, ki jih je prevzel pod pritiskom zahodnih sil.













