Tiskane izdaje
Bolgarski volivci bodo v nedeljo ponovno postavljeni pred izbiro, ki so jo morali nazadnje sprejeti pred komaj letom in pol - komu zaupati vodenje najrevnejše članice v Evropski uniji, ki se ne spopada le z globoko gospodarsko, ampak tudi politično krizo. Ali bodo volilnemu dnevu znova sledili tedni nestabilnosti bo odvisno predvsem od prepričljivosti zmage desno sredinske stranke Gerb.
Zaupanje v politične elite države, kjer vsako peto gospodinjstvo živi pod pragom revščine, povprečna plača znaša 400 evrov, upokojenci pa se čez mesece prebijajo s pičlimi 150 evri, je v zadnjih dveh letih političnih pretresov doseglo dno. Sporna imenovanja in dejanja zadnje vlade pod vodstvom socialistov BSP in stranke turške manjšine Gibanje za pravice in svoboščine (MRF) so na ulice prignala na deset tisoče protestnikov, sitih korupcije in vpliva zasebnih interesov na delovanje oblasti. »Obstaja resna erozija zaupanja ljudi v politični sistem in politični razred. Pričakujem, da tokratna volilna udeležba ne bo pretirano visoka. Ljudje so razočarani nad delovanjem javnih institucij,« je za Delo pojasnil profesor političnih ved na univerzi v Sofiji Ognjan Minčev.
Izvirni greh vlade Plamena Orešarskega, ki je na čelu države zdržala poldrugo leto, do poraza na evropskih volitvah, je bil po njegovih besedah ta, da v parlamentu ni imela večine, za polovico pa je potrebovala glasove ultranacionalistične stranke Ataka. »Dejanje, ki ji je povsem vzelo legitimnost, pa je bilo imenovanje lokalnega razbojnika [medijskega mogotca iz vrst MRF] Deljana Peevskega. Njegovo imenovanje za direktorja državne varnostne službe je razjezilo ljudi in odprlo pot množičnim protestom. Vlade niso mogli zrušiti, je pa njeno delovanje postalo še bolj neučinkovito.«
Čeprav se je Peevski po tednu dni odpovedal položaju, vlada ni mogla več zajeziti plazu - ljudje so še naprej protestirali proti korupciji in oligarhom, ki bi državo krojili po svojih merah. »Velik del urbanega srednjega razreda je ugotovil, da je treba protestirati vsakič, ko spoznajo, da je kršenje pravil v institucionalnem sistemu postalo nedopustno. V bolgarski družbi kultura protestiranja ni zelo razvita /.../ ljudje so še vedno preveč potrpežljivi. Zdaj so ti protesti oblikovali kulturo, vsaj med urbanim srednjim razredom, in mislim da se bo razvijala dalje.«
A glavna pretnja stabilnosti nove vlade, ki naj bi jo po napovedih zadnjih javnomnenjskih raziskav znova vodila desno sredinska stranka Gerb 55-letnega Bojka Borisova, po besedah Minčeva ne bodo protesti, ampak razdrobljen parlament. Štiriodstotni volilni prag bi lahko po nekaterih napovedih prestopilo kar osem političnih strank. »Zdaj ne moremo resno pričakovati popolne prevlade Gerba. Koalicijska vlada je skorajda neizogibna.« Najbolj trdno zavezništvo bi po besedah Minčeva sklenili članici Evropske ljudske stranke - Gerb in desno sredinski Reformistični blok. Borisov je pred tednom dni sporočil, da se je zavoljo stabilnosti pripravljen pogovarjati tudi o veliki koaliciji s socialisti.
Kdorkoli že bo prevzel vodenje države, se bo moral brez odlašanja spopasti z najbolj perečimi vprašanji - od bančne do energetske krize. Bolgarija je ena od tistih članic EU, ki so skoraj v celoti odvisne od ruskega zemeljskega plina, kriza v Ukrajini pa preti z mrzlo zimo. Dodatno skrb povzroča tudi napovedan dvig cene elektrike. Spomin na množične proteste, ki jih je lani zanetil dvig položnic in zaradi katerih je morala predčasno odstopiti tedanja vlada Bojka Borisova, je namreč v Bolgariji še kako živ. Na novo vlado nestrpno čaka tudi več tisoč komitentov četrte največje banke v državi - Korporativne trgovske banke (CCB), ki od junija nimajo dostopa do svojega denarja. Zaradi načrtnega spodbujanja strahu o varnosti prihrankov so julija letos ljudje množično drli na banko in dvigovali denar, zato jo je bolgarska centralna banka zaprla.
Najtežja naloga pred politično elito je več kot sedem milijonski narod prepričati, da deluje v njegovem interesu. Razmere v državi, kjer so na prodaj tudi glasovi volivcev (po navedbah bolgarskega Transparency International je šest odstotkov volivcev že prodalo svoj glas), po navedbah inštituta Open Society kot »nevzdržne« opisuje kar 69 odstotkov Bolgarov. Po besedah Minčeva se bodo morale oblasti po volitvah naposled spopasti z izzivom vpliva zasebnih interesov na odločitve državnih institucij. »Potrebna bo reforma sodstva. Brez stabilnega in neodvisnega sodstva bo težko spremeniti stvari v institucionalnem okolju, kakršno vlada v Bolgariji.« Na koga bo padlo breme zahtevnih nalog, bodo odločili volivci, čas in povolilno dogajanje pa bosta pokazala, če so zaupali pravemu.
