Bolgarija: Borisov napovedal oblikovanje vlade

Borisov je voditelje preostalih strank pozval, naj si vzamejo nekaj časa za razmislek, kako bi lahko sodelovali.

Objavljeno
06. oktober 2014 12.29
BULGARIA-VOTE
Ma. Ja., Delo.si, STA
Ma. Ja., Delo.si, STA
Sofija − Nekdanji bolgarski premier Bojko Borisov, čigar stranka Gerb je zmagala na včerajšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, je napovedal, da bo skušal oblikovati vlado in se izogniti bankrotu države, piše Slovenska tiskovna agencija.

»Pripravljen sem prevzeti vsa tveganja in vladati državi,« je po objavi prvih rezultatov volitev dejal Borisov. Ob tem je voditelje ostalih strank, ki so se tudi uvrstile v parlament, pozval, naj si vzamejo nekaj časa za razmislek, kako bi lahko sodelovali, in ne dajejo dramatičnih izjav. Alternativa temu so po njegovih besedah nove predčasne volitve in bankrot najrevnejše članice Evropske unije, piše STA.

Kot je danes sporočila volilna komisija, je desnosredinski Gerb po 94 odstotkih preštetih glasov prejel 32,6-odstotno podporo volivcev in bo imel v 240-članskem parlamentu od 82 do 90 sedežev. Sedaj vladajoči socialisti so prejeli 15,3 odstotka glasov. Stranka turške manjšine MRF je po sedanjih izidih dobila 14,9 odstotka glasov, a bi lahko na koncu dosegla celo boljši rezultat od socialistov, ker še niso preštete glasovnice 37.000 bolgarskih državljanov, ki živijo v Turčiji.

Štiriodstotni volilni prag je po pisanju STA preseglo še pet manjših strank: Reformatorski blok, potencialni koalicijski partner Gerba, z 8,9 odstotka glasov; Domoljubna fronta s 7,3-odstotno podporo volivcev; populistična stranka Bolgarija brez cenzure s 5,6 odstotki glasov; ultranacionalistična Ataka s 4,6 odstotki glasov in Socialdemokratska stranka nekdanjega predsednika Georgija Parvanova s 4,2 odstotki podpore.

Končni rezultati bodo znani sredi tedna po drugem štetju glasovnic.

Pred novo vlado veliko dela

Nova vlada se bo morala spopasti z velikimi političnimi in gospodarskimi izzivi, piše STA. V prvi vrsti s finančnim polomom, povezanim s Corpbanko, in ukrajinsko krizo, ki ne ogroža samo energetske oskrbe države. Tudi zaradi tega si je Borisov želel, da bi njegova stranka v parlamentu dobila absolutno večino in bi lahko vlado vodil brez koalicijskih partnerjev.

Borisov je bil premier med letoma 2009 in 2013. Tik pred koncem mandata je bil zaradi množičnih protestov proti njegovi varčevalni politiki prisiljen odstopiti. Svoj prvi mandat je usmeril v boj proti organiziranemu kriminalu in v strogo finančno disciplino, pri tem pa zanemaril socialne potrebe državljanov, še piše STA.