Tiskane izdaje
Bolgarski parlament je potrdil protikorupcijski zakon kljub vetu predsednika države Rumena Radeva. Gre za boj proti razširjeni korupciji uradnikov na visokih položajih. Vlada in parlament skušata očistiti tudi pravosodje in odpraviti korupcijo v zdravstvenem sistemu.
Zakon predvideva ustanovitev posebne enote za boj proti korupciji, ki bo preiskovala uradnike na visokih položajih, njihovo premoženje in morebitna nasprotja interesov. Vodstvo posebne enote bo imenoval parlament, kar gre v nos predvsem opoziciji. Z ustanovitvijo skupine bodo nadomestili več agencij, ki se že borijo proti korupciji. Zakon predvideva tudi okrepitev nadzora in odgovornosti varnostnih sil. Cvetan Cvetanov iz vladne konservativna stranka Gerb je poudaril, da je z zavrnitvijo predsednikovega veta Bolgarija uresničila zaveze do Evropske unije.
Ker lahko predsednik države da veto na zakon in ga vrne v parlament samo enkrat, tako da ni več možnosti za preprečitev njegove uveljavitve, je zakon dokončno potrjen. Parlament ga je potrdil z glasovi 146 poslancev, tudi opozicijske stranke etničnih Turkov in populistične Stranke volje. Proti je bilo 76 poslancev opozicijske socialistične stranke. Rumen Radev, ki je bil izvoljen s podporo socialistov, je dal veto na zakon, ker je ocenil, da ne omogoča učinkovite preiskave korupcijskih mrež, ker da ne vzpostavlja ustrezne pravne podlage. Radev je še ocenil, da zakon ne zagotavlja zadostne zaščite žvižgačem.
Najvišji stroški za zdravje v EU
Vlada in parlament že vse od leta 2014 brezuspešno poskušajo očistiti tudi pravosodje. Bolgarija je namreč na seznamu koruptivnih držav Transparency International na 69 mestu, z uvrstitvijo pa si je prislužila naziv kraljica korupcije v Evropski uniji. Bolgarijo je prehitela tudi Grčija, ki je doslej veljala za zvezdo korupcije v Evropski uniji, opazno bolje pa sta se uvrstili tudi Romunija in Madžarska.
Bolgarska vlada je konec preteklega leta začela tudi s preiskavo korupcije v kar 195 državnih bolnišnicah, ker resno ogroža učinkovitost zdravstvenega sistema. Gre za prvo tako veliko preiskavo korupcije, izdatki bolgarskih pacientov za zdravstvo pa zaradi raznih zlorab dosegajo 48 odstotkov vseh njihovih izdatkov, kar je najvišja stopnja v Evropski uniji, kjer znašajo zdravstveni stroški za pacienta v povprečju 15 odstotkov.
Najpogostejše zlorabe so računi za hospitalizacijo pacientov zaradi bolezni, ki jih je mogoče zdraviti tudi ambulantno. Zdravniki tako pridobljeni denar praviloma porabijo za odpiranje zasebnih klinik sredi kompleksa državnih bolnic, pri čemer kršijo tudi zakon, ki dovoljuje zasebno prakso v krogu bolnišnic le v primeru, če gre za zdravljenje bolezni, ki jih ne zdravijo državne bolnišnice. Praksa bolnica znotraj bolnice je glavni kanal za poneverjanje državnega denarja.
