Tiskane izdaje
»Temelji moje politike so blizu evropskim koreninam, blizu Franciji, Nemčiji. Zelo me zanima regionalno sodelovanje znotraj višegrajske četvorke, toda slovaški življenjski interesi so v Evropski uniji,« je pred dnevi izjavil predsednik slovaške vlade Robert Fico, ko je novinarjem povedal, da je vladna kriza končana in da Slovakom še ne bo treba na predčasne parlamentarne volitve.
»Poletna« slovaška vladna kriza ni dolgo trajala. Le kak teden je minil, ko je predsednik desničarske Slovaške nacionalistične stranke (SNS) Andrej Danko presenetil celo nekatere strankarske tovariše, ko je svojima kolegoma, ki vodita ostali dve stranki v vladajoči koaliciji, poslal pismo, v katerem je napovedal, da se odpoveduje koalicijski pogodbi, ki jo je 1. septembra 2016 podpisal z voditeljem vladajoče socialdemokraske Smeri Ficom in predsednikom slovaško-madžarske stranke Most-Híd Bélo Bugárjem.
Zmaga nacionalistov
Po nekaj srečanjih voditeljev za zaprtimi vrati, po katerih so se sodelujoči izogibali javnosti, je tiskovna predstavnica slovaške vlade Beatrice Szabova sporočila, da nadaljnji krizni pogovori niso več potrebni, ker so se koalicijske partnerice dogovorile o »urniku za pripravo dopolnil h koalicijski pogodbi«.
Slovaški komentatorji so še pred razrešitivijo krize resno dvomili, da bo spor znotraj koalicije pripeljal do izrednih parlamentarnih volitev le leto po tem, ko je na rednih volitvah Smer dobila 49 poslancev v národni radi, slovaškem 150-glavem enodomnem parlamentu, obe drugi koalicijski partnerici pa vsaka po 15 poslanskih sedežev. Ko je Fico po koncu enotedenske vladne »krize« napovedal bolj »evropsko« usmeritev države, so nekateri to označili kot zmago njegove »levičarske« stranke proti »evroskeptični« nacionalistični koalicijski partnerici.
Drugi so opozorili, da je dejansko »zmagala« SNS, ki je s »protinapadom« dosegla, da je ostala v koaliciji, čeprav so njeni vodilni člani odigrali glavne vloge v domnevnih korupcijskih škandalih, zaradi katerih so v zadnjem času protestirale množice prebivalcev 5,4-milijonske države, ki jo je mednarodna organizacija Transparency International pred kratkim ocenila kot sedmo najbolj korumpirano državo v EU. »SNS je dosegla cilj in ostala v vladi kljub korupcijskim obtožbam proti enemu od njenih ministrov,« je za francosko agencijo AFP povedal Pavol Babos s Slovaške akademije znanosti.
Deli in pobiraj
Ta minister, ki je v četrtek odstopil, je Peter Plavčan, dolgoletni »karierni uslužbenec« v vladi, ki ga je SNS postavila kot svojega »nestrankarskega« ministra za šolstvo. Njegova naloga je bila tudi nadzor nad razdeljevanjem dela sredstev, ki jih je Slovaška prejela iz evropskega proračuna. Najbolj spornih je bilo kakih 600 milijonov evrov, od katerih so slabo polovico namenili »dolgoročnemu strateškemu raziskovanju«, drugi del pa naj bi porabili za podporo raziskovalnim in razvojnim središčem.
Ko se je izvedelo, da iz prvega dela sredstev nobena univerza ni dobila niti centa za nobenega od prijavljenih projektov, drugo polovico pa so si razdelila sumljiva podjetja, ki so se registrirala tik pred razpisom, prej pa so se ukvarjala z marketingom ali čiščenjem poslovnih prostorov, je izbruhnil škandal, opozicija pa je zahtevala Plavčanov odstop. Ta se je v četrtek na Ficovo zahtevo poslovil od položaja, čeprav še vedno trdi, da je afera izmišljena.
Podkupovalna shema
Kriza se je končala z Dankovim porazom, so dogajanje komentirali slovaški mediji, Fico pa je v sredo v triminutnem nastopu pred novinarji svojo zahtevo po Plavčanovem odstopu komentiral z besedami: »Nihče v vladajoči koaliciji si ne more privoščiti, da bi na ta način kockal z javnim zaupanjem.«
Domnevno korupcijo preiskuje policija, v javnosti pa so se pojavili tudi prvi »dokazi« o tem, kako je delovala podkupovalna shema. František Zvrškovec, čigar družba Prefa Alfa se je prijavila na razpis za evropska sredstva, je povedal, da ga je poklical eden od članov komisije, ki je ocenjevala vloge, in zase zahteval petino odobrenega denarja. Temu članu komisije je ime Peter Klamo in vodi Raziskovalni inštitut Welding, ki je sodeloval kar pri štirih projektih, za katere je komisija odobrila evropska sredstva. V medijih so se pojavile obtožbe, da je Klamo namerno izrinjal vloge svojih tekmecev, v slovaški podružnici Transparency International pa so izjavili, da je bil v »konfliktu interesov«.
