Bratuškovi spodrsnilo na bruseljskem ledu

Neprepričljiv nastop kandidatke za podpredsednico evropske komisije za energetsko unijo. Šibki, splošni odgovori.

Objavljeno
07. oktober 2014 00.20
Peter Žerjavič, dopisnik
Peter Žerjavič, dopisnik

Bruselj – Sprva je bilo sicer predvideno, da naj bi predstavniki političnih skupin obeh odborov (koordinatorji), ki sta jo zaslišala, odločitev o njeni oceni sprejeli že sinoči, toda njenega vprašanja se bodo vnovič lotili predvidoma danes zvečer. Evropski poslanci so po zaslišanju izrekali nenavadno ostre kritike. Drugače kot po zaslišanjih kočljivih kandidatov prejšnji teden so Bratuškovo, ki sodi v kvoto liberalcev, kritizirali v obeh največjih skupinah, v ljudski stranki (EPP) in med socialisti.

»Energija si zasluži 
več ambicij«

»To je bil presenetljivo šibek nastop kandidatke, ki naj bi prevzela položaj podpredsednice evropske komisije,« je dejal Krišjānis Kariņš iz EPP. Bratuškovi očitajo preveč splošen nastop, tudi jih ni prepričala, da ima dovolj izkušenj za pospešitev projekta energetske unije. »Energija si zasluži več ambicij,« je rekel Kariņšev kolega iz EPP Peter Liese. Že med zaslišanjem je bila Bratuškova tarča očitkov, da odgovarja preveč na splošno in brez konkretnih navedb, kako naj bi oblikovala energetsko unijo.

Nemški socialdemokrat Matthias Groote je njen nastop označil kar za najslabšega v dosedanjih zaslišanjih. Zmotilo ga je, denimo, da sploh ni omenila sistema trgovanja z emisijami toplogrednih plinov. Med nastopom da je predvsem ponavljala stvari in se sklicevala na evropsko pogodbo. Tudi v Zelenih so bentili. Njihov Claude Turmes je dejal: »Sploh me ni navdušila.« Najbolj jih moti medel nastop v času, ko evropska podnebno-energetska politika potrebuje pravo vodenje.

Madžara zavrnili

Dogajanje v prihodnjih dneh ostaja povsem odprto, potekalo pa bo v širšem kontekstu odločanja o komisarski ekipi, ki jo je pred mesecem dni predlagal Jean-Claude Juncker, predvsem o kočljivih kandidatih. Enemu od njih, Madžaru Tiborju Navracsicsu (kultura), so se že uradno postavili po robu in ga zavrnili. Ugiba se, da bi v zameno za njihovo soglasje ostal brez vsaj enega področja, ki bi ga pokrival. Ker je Bratuškova predvidena za podpredsednico komisije, bi bil položaj s premiki v sestavi komisije še bolj zapleten.

Juncker za zdaj deluje predvsem v ozadju, s predstavniki evropskih političnih skupin se bo sestal šele po zaslišanjih. Doslej so v njegovi ekipi pojasnjevali, da so pripravljeni na vse scenarije in da bi ob morebitni zavrnitvi katerega od kandidatov od vlade države, iz katere prihaja, lahko zahtevali novo ime. Bratuškovi pa bi lahko dodelil tudi katero drugo področje. Negotovo je tudi, koliko bo Juncker pripravljen sprejeti zahteve parlamentarcev in kakšen bi lahko bil vsebinsko-kadrovski kompromis z njimi.

Temni oblaki nad Alenko Bratušek

»Pred nami je pet zahtevnih let,« so bile prve besede kandidatke za podpredsednico evropske komisije za energetsko unijo Alenke Bratušek na nastopu pred evropskimi poslanci.

V uvodnem nastopu v angleščini je veliko govorila o energetski učinkovitosti, zeleni rasti, manjši odvisnosti od uvoza ... »To so glavni izzivi našega časa,« je povedala. Konkretnih predlogov, kako naj bi bila po njenih zamislih zasnovana energetska unija, ni predstavila. Omenila je splošno znana dejstva in se ustavila. Toda: na začetku triurnega zaslišanja je bilo videti, kot da ima na voljo še več kot dovolj časa. Tako je vnaprej zavrnila očitke o imenovanju in pojasnila, da je njena vlada sestavila listo, saj Slovenija ni mogla čakati na imenovanje nove vlade do konca septembra.

Poslanci so od kandidatke na začetku pričakovali predvsem jasno vsebino odgovorov. Navsezadnje, pred njimi je sedela načrtovana podpredsednica za eno najpomembnejših področij evropske politike. »Naša vizija in koraki so jasni,« je odgovarjala na vprašanje Fredrica Federleyja o podnebnih ciljih. Nato je še nekaj na splošno povedala o prizadevanjih za manj izpustov, zelenih delovnih mestih, manjši odvisnosti od uvoza. Tega, kako bi si s komisarjem za energijo in podnebno ukrepanje Miguelom Ariasom Cañetejem razdelila delo, ni natančno opisala.

O viziji nizkoogljične družbe je dejala, »da se slabih virov ne da zamenjati čez noč«. Na izrecno vprašanje socialista Gillesa Pargneauxa, kakšna naj bi bila energetska unija, je spet omenjala le zanesljivo energijo, naložbe v infrastrukturo, manjšo potrošnjo. Britanska torijka Julie Girling, ki je nastopila kot deseta, je prva opozorila na splošne odgovore Bratuškove, v katerih primanjkuje specifičnosti. Več poslancev ji je pritrdilo s trkanjem po mizi. Tudi njeno vprašanje, kaj je v pisnih odgovorih mislila z obdavčitvijo onesnaževalcev, je doživelo enako usodo.

»Vem, da je težko, a tudi svet je težek!«

Zeleni Yannick Jadot jo je pozval, naj bo bolj konkretna: »Vem, da je težko, a tudi svet je težek. Povejte, kaj boste delali!« Funkcija, ki bi jo prevzela, je namreč visoka. Sodelovala bi na podnebnih pogajanjih. Dlje ko je trajalo zaslišanje, več mašil je uporabljala. Govorila je: čeprav se danes res že ponavljam, že celotno zaslišanje poudarjam, spet se bom vrnila k temu odgovoru. Nato sta znova sledili splošno opisovanje stanja in omenjanje prizadevanj za uresničevanje podnebnih ciljev ... V dvorani je bilo čutiti neprijetno vzdušje.

Nekaj konkretnega je povedala o izkoriščanju skrilavca za plin in nafto, da namreč ne bi smeli kar povzemati ameriških izkušenj. Pri vprašanjih o rabi jedrske energije, skladiščenja radioaktivnih odpadkov, o solarnih panelih je spet šlo po starem. Sistem trgovanja z emisijami ETS, ki je eden ključnih instrumentov podnebne politike EU, je omenila bolj naključno. Na vprašanje o državni pomoči za gradnjo reaktorja v britanski nuklearki Kinkley Point, o katerih se v EU razpravlja zadnje tedne, ni povedala nič.

Obrobna vprašanja

Kar nekajkrat je namignila, da ima težave na novem področju. V štirinajstih dnevih priprav da je ugotovila, da EU uspešno izpolnjuje podnebno-energetske cilje do leta 2020 in da je od strokovnjakov slišala, da so evropske nuklearke varne. Trije poslanci so omenili razvpito prireditev v Stožicah, Bandiero Rosso in pesem o Evropi kot tolpi lopov, toda na končno oceno zaslišanja očitki niso vplivali. Tudi razkrita ugotovitev KPK, da v njenem imenovanju ni bilo znamenj korupcije, je postala obrobno vprašanje.