Tiskane izdaje
Kakšna bo usoda popravkov, ki jih je zgornji dom britanskega parlamenta izglasoval na zakon o uveljavitvi 50. člena lizbonske pogodbe, bo jasno prihodnji teden, ko bo o njih ponovno razpravljal in glasoval spodnji dom.
Lordska zbornica je včeraj sprejela še drugi popravek vladnega zakona – v njem je zapisano, da mora parlament imeti možnost zavrniti kakršen koli dogovor, ki ga vlada doseže na ločitvenih pogajanjih z EU. Ta po vsej verjetnosti ne bo preživel vnovičnega glasovanja med izvoljenimi predstavniki ljudstva. Enaka usoda utegne doletiti tudi amandma o enostranskem zagotavljanju pravic vsem državljanom EU, živečih na Otoku, ki so ga lordi potrdili prejšnji teden.
O obeh popravkih so poslanci v spodnjem domu glasovali že med prvotnim postopkom sprejemanja zakona in ju zavrnili. V obeh primerih so se zadovoljili z zagotovili premierke in njenih ministrov, da bo vlada upoštevala mnenje parlamenta in da ne bo šla spreminjati statusa evropskih državljanov, preden bi o tem lahko razpravljal zakonodajni organ.
Od takrat se nič bistvenega ni spremenilo, nič kar bi lahko vplivalo na prevladujoče mnenje, da bi tovrstno omejevanje manevrskega prostora vlade že v samem začetku zmanjšalo britanske možnosti za sklenitev ugodnega dogovora z EU. Downing Street je ta teden znova opozoril morebitne upornike v konservativnih vrstah pred glasovanjem za opozicijska amandmaja: še posebno problematičen je drugi, po katerem bi lahko parlament zavrnil vsak dogovor, od vlade, ki bi bila pripravljena izstopiti iz EU brez dogovora, pa zahteval, da se vrne nazaj za pogajalsko mizo. Evropske države bi to lahko spodbudilo k temu, da Britaniji ponudijo manj, kot bi ji sicer, je opozoril premierkih predstavnik.
Po poročanju britanskih medijev vlada ne verjame, da bosta amandmaja na koncu potrjena. Opozicija za to enostavno nima dovolj glasov, tudi če se zraven prištejejo glasovi peščice konservativnih upornikov. Parlament bo v tem pogledu ostal najbolj učinkovito orodje vlade Therese May, ko gre za nezadržno premikanje države v smeri izstopa iz EU. Vprašanje je le, koliko časa še.
Negotovost in proračun
Vlada se je do sedaj uspešno izmikala napadom opozicije. Prej ali slej bo tega obdobja – oziroma udobja – konec. Parlamentarne bitke se utegnejo zaostriti že po uveljavitvi 50. člena, napovedujejo analitiki, natančneje po razveljavitvi zakona o pridružitvi evropski skupnosti (ECA) iz leta 1972, ko bo parlament postopoma začel odločati o tem, katere dele evropske zakonodaje bo država ohranila in katere vrgla v koš.
Theresa May, kot je nedavno zapisal Financial Times, bi morala biti v težavah, ne samo zaradi zagovarjanja »trdega« brexita, temveč tudi zaradi krize v zdravstvenem sistemu (NHS), ki se sooča z resnim pomanjkanjem sredstev in dolgimi čakalnimi vrstami – posledicama varčevanja in spreminjajoče demografske slike britanske družbe. Toda namesto tega podpora njenim konservativcem že lep čas narašča. Pomemben razlog za to se skriva v gospodarstvu, ki je prvotni referendumski šok prebrodilo bistveno bolje od pričakovanj. Finančni minister Philip Hammond bo danes britanske volivce zagotovo še enkrat spomnil na to večkrat ponovljeno dejstvo, ko bo predstavil proračun za prihodnje leto. Toda hkrati bo opozoril, da prihodnost prinaša več negotovosti, na katere mora biti država pripravljena.
60 milijard za hude čase
Tudi v poreferendumskem obdobju bo prva prioriteta fiskalna disciplina. Hammond bo po pričakovanjih napovedal, da bo del davčnih prilivov shranjen za primer nevšečnosti, ki bi lahko nastale kot posledica brexita. Številka ni majhna, po navedbah Sunday Timesa naj bi se znašala okoli 60 milijard funtov. Z njo bo želel sporočiti, da je vlada pripravljena storiti vse, da britansko gospodarsko ne bo na slabšem po izstopu države iz EU in da bo v globalnem pogledu še naprej ostalo konkurenčno. Pozive k občutnemu povišanju javne potrošnje, Hammond zavrača kot »neoodgovorne, nevzdržne in nepravične«, zlasti do mlajših generacij, na ramena katerih bo na koncu padel račun.
Po izračunih finančnega ministrstva bi moral britanski proračunski primanjkljaj izginiti kmalu po izteku tega mandata. »Gospodarstvo je v zelo dobrem stanju, mnogo boljšem, kot so mnogi pričakovali. To premierko postavlja v močan položaj pred začetkom pogajanj z EU,« je finančni minister v nedeljo dejal v intervjuju za BBC. Njegove besede potrjujejo, da vlada pred začetkom pogajanj ničesar ne namerava prepustiti naključju in želi ohraniti čim več fleksibilnosti tudi pri sprejemanju odločitev na fiskalnem področju.
Fleksibilnost bo verjetno ohranila na dolgi rok. Tako Hammond kot Theresa May veljata za pragmatika, ki se zavedata pomena uspeha pogajanj z EU. Pri tem nočeta nobenih presenečenj. Navsezadnje bo brexit, v dobrem in slabem, njuna edina zapuščina.
