»Vsa Evropa zre v Nemčijo,« je ob robu vrha vzhodnega partnerstva (EU in šest vzhodnoevropskih držav) opozarjal avstrijski kancler Christian Kern in izrazil pričakovanje, da bodo v nemški politiki kmalu dosegli rešitev. Eden od strahov je, da bi se stvari preveč zavlekle in da bodo ključni evropski projekti, od prenove denarne unije do azilne zakonodaje, za daljši čas v zastoju. Merklova je na vrhu kolegom pojasnila, da bo nemška vlada »seveda izpolnjevala svoje evropske obveznosti«. V sodelovanju s parlamentom da lahko sprejmejo nujne odločitve.
Njen nastop v Bruslju je bil klasičen. Po dvanajstih letih kanclerstva pozna bruseljski politični stroj do zadnje podrobnosti. Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je z berlinsko koalicijsko krizo okrepil svoj položaj znotraj EU, je v Bruselj raje poslal premiera Édouarda Philippa. Skratka, s pomirjajočimi toni je hotela vsem pokazati, da je položaj povsem pod nadzorom in nemške težave ne bodo mogle vplivati na Bruselj in vlogo Nemčije. Sam vrh vzhodnega partnerstva je v očeh Merklove dokaz, da Nemčija lahko, ne glede na težave pri sestavljanju vlade, deluje na ravni EU.
Tusk: Vzhodno partnerstvo
Belorusija je kot edina od držav partnerstva v Bruselj poslala le zunanjega ministra, Vladimirja Makeja. Predsednik Aleksander Lukašenko, ki je bil prvič povabljen v Bruselj, ni hotel priti. Unija ima sicer še vedno veljavnih nekaj sankcij proti Belorusiji. Minister Makej je na vrhu razlagal, da Belorusija gradi odnose tako z Moskvo kot z EU. Predsednik evropskega sveta, Poljak Donald Tusk, pa je spet opozoril, da »vzhodno partnerstvo ni usmerjeno proti Rusiji. Ni geopolitično lepotno tekmovanje med Rusijo in EU, ampak partnerstvo med državami«. V deklaraciji ravnanja Moskve v Ukrajini niso niti obsodili.
Arbitražna razsodba: evropska komisija bo aktivna
Slovenski premier Miro Cerar se je ob robu vrha EU pogovarjal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem. K njima je pristopil Juncker in jima je, po Cerarjevih navedbah, rekel, da evropska komisija misli resno s posredovanjem (med Ljubljano in Zagrebom) za izvrševanje arbitražne razsodbe. Cerar pričakuje, da bo EK sprožila proces že kmalu, saj se polletni rok za priprave na implementacijo razsodbe izteče že čez malo več kot mesec dni. Po Cerarjevih besedah sestanek s Plenkovićem ni mogoč, dokler Hrvaška stoodstotno zavrača pogovore o implementaciji.
Za Veliko Britanijo













