Tiskane izdaje
Ugibanja o tem, kdaj bo Theresa May razpisala predčasne volitve, so se prvič pojavila že kmalu po referendumu o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Toda ministrska predsednica jih je devet mesecev kategorično zavračala, kljub temu da je dobro vedela, da bo za uspešno opravljanje funkcije prej ali slej potrebovala tudi neposreden mandat volivcev.
Theresa May je dan po koncu velikonočnih praznikov Westminster in državo presenetila z napovedjo, da bo zakonodajnemu organu za 8. junij predlagala razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Premierka je pojasnila, da ima njena vlada pripravljen načrt, kako državo popeljati ven iz Evropske unije, ki pa mu druge parlamentarne stranke nasprotujejo.
Volitve so po njenem mnenju edina možnost za povrnitev enotnosti v britansko politiko. Država se po besedah Mayeve »znova povezuje, toda v Westminstru tega ni opaziti«. Razlike v pogledih političnih strank utegnejo ogroziti sposobnost vlade, da na prihajajočih pogajanjih z EU doseže ugoden razplet, je prepričana premierka. Združeno kraljestvo po njenem mnenju v poreferendumskem obdobju potrebuje gotovost, stabilnost in močno vodstvo. »Prišla sem do spoznanja, da so volitve edini način, kako vse to zagotoviti,« je sporočila z Downing Streeta.
Dolga pot do volitev
Mandat sedanje konservativne vlade se izteče leta 2020. Britanci bodo na volišča odšli dve leti po zadnjih parlamentarnih volitvah, na katerih je konservativna stranka pod vodstvom takratnega premiera Davida Camerona osvojila tesno večino v spodnjem domu parlamenta. Cameronov drugi mandat je trajal zgolj leto dni, saj se je po porazu na referendumu o izstopu iz EU odločil, da odstopi s položaja. Na čelu konservativne stranke in države ga je nasledila Theresa May, ki je še pred nekaj tedni vztrajala, da predčasne volitve niso v njenem načrtu. Nad njimi niso kazali bistvenega navdušenja niti nekateri torijci. Bali so se namreč, da bi stranka v očeh volivcev izpadla oportunistično, če bi bilo videti, kot da želi izkoristiti visoko javnomnenjsko podporo za politične cilje.
Sodeč po odzivih na premierkin nastop, obstaja majhna verjetnost, da bi volivci zaradi tega kaznovali konservativce. Theresa May je v obrazložitvi odločitve potegnila jasne vzporednice med politično stabilnostjo in uspehom pogajanj o brexitu. »Če zamudimo to priložnost, se bodo politične igre nadaljevale, pogajanja z EU pa bodo dosegla svoj vrhunec ravno v času prihodnjih volitev,« je poudarila.
Priprave v teku
Tudi če se v opoziciji niso strinjali z njeno oceno, jim ni preostalo drugega, kot da sprejmejo volilni izziv. Vodja britanskih laburistov Jeremy Corbyn je napovedal, da bo njegova stranka na glasovanju v parlamentu podprla izvedbo predčasnih volitev 8. junija. S tem je vladnemu predlogu zagotovil dvotretjinsko večino poslanskih glasov, kot to zahteva zakon o fiksnih mandatih iz leta 2010, brez katere bi bila pot do volitev bistveno težja. »Pozdravljam premierkino odločitev, da britanskemu ljudstvu omogoči, da glasuje za vlado, ki bo interese večine postavila na prvo mesto,« je dejal Corbyn, preden je razgrnil načrte svoje stranke v zvezi s prihajajočo kampanjo. Notorično neučinkoviti vodja opozicije je lani imel prav, ko je med govorom na laburističnem kongresu opozoril na veliko možnost razpisa predčasnih volitev v letošnjem letu, stranki pa naročil naj se začne pripravljati na morebitno volilno tekmo. Toda od takrat se je zaostanek levice za desnico le še povečal.
Laburistom grozi, da bodo junija že drugič zapored izgubili znatno število poslanskih mandatov. Povprečje javnomnenjskih raziskav, ki ga objavlja BBC, kaže, da konservativci s 43-odstotno podporo ohranjajo ogromno prednost pred največjo opozicijsko stranko, za katero namerava voliti zgolj četrtina volivcev. Z 11-odstotno volilno podporo sledi evrofobična britanska stranka neodvisnost UKIP, njej pa liberalni demokrati in škotska narodna stranka z desetimi oziroma petimi odstotki podpore. Junijsko glasovanje utegne močno premešati karte na volilnem zemljevidu, sploh v okrajih kjer referendum pokazal velik razkorak med voljo volivcev in prepričanji njihovih političnih predstavnikov. Negodovanje nad brexitom bi lahko odprlo vrata v parlament številnim novim obrazom.
Nov začetek
Volitve prinašajo veliko priložnosti, pa tudi kup nevarnosti za vlado Therese May. Premierka bo z njimi dobila priložnost, da osvoji neposreden mandat s strani volivcev in se s tem izogne usodi nekdanjega laburističnega premiera Gordona Browna, ki se je leta 2010 moral posloviti s položaja, brez da bi zmagal na volitvah. Hkrati je to priložnost, poudarjajo pri Financial Timesu, da spiše svoj lastni politični program in opusti nekatere od obljub, ki jih je Britancem dal njen predhodnik.
Toda po drugi strani lahko volitve še otežijo njeno delo. Neznanka ostajajo vsi tisti volivci konservativne stranke, ki niso glasovali za brexit oziroma so nasprotovali odločitvi premierke, da se odloči za popolno ločitev od EU, tako da državo popelje tudi s skupnega trga. Koliko jih bo svojo srečo preizkusili z glasovanjem za liberalne demokrate, je težko predvideti. V vsakem primeru ne dovolj, da bi ogrozili konservativno prevlado. Največja nevarnost za konservativce se ta trenutek najverjetneje skriva v njihovi prepričljivi zmagi, ki bi opozicijo končno postavila na realna tla in jo prisilila k spremembam.
