Tiskane izdaje
Patruljni čoln britanske kraljeve mornarice je v spornih ozemeljskih vodah okoli britanske enklave Gibraltar minulo nedeljo izstrelil več opozorilnih strelov proti španski ladji, ki naj bi se preveč približala obali. Po trditvah gibraltarske vlade naj bi španska raziskovalna ladja pred tem menda ne odgovarjala na opozorila britanske vojne mornarice, izrečena po pomorski radijski zvezi.
V Madridu trdijo, da naj bi šlo zgolj za špansko oceanografsko raziskovalno ladjo, ki je v bližini gibraltarskih obal raziskovala podvodne grebene, kar je v nasprotju s trditvami Gibraltarja, ki trdi, da naj bi posadka španske ladje skušala v vodah, »ki ne pripadajo Španiji«, namestiti raziskovalne boje. Britanska mornarica naj bi s svojim posegom to preprečila. Premier britanske enklave Fabian Picardo je incident opisal celo kot španski »napad« na neodvisno britansko območje in izrazil zadovoljstvo, ker je britanska mornarica uspešno »demonstrirala neomejeno suverenost in popoln nadzor nad britanskimi ozemeljskimi vodami okoli Gibraltarja«. Po njegovih besedah je gibraltarska vlada v stalnih stikih s poveljnikom britanskih sil v enklavi, prizadeva pa si tudi, da bi s pomočjo britanske mornarice zagotovila popoln nadzor ozemeljskih voda pred Gibraltarjem.
Gibraltar Španiji že leta očita, da njene ladje redno krši gibraltarske ozemeljske vode. Različnih incidentov je bilo že veliko, vendar so bili taki, kot je bil tokratni, na srečo izjemno redki. Upoštevati je namreč treba, da je v tokratnem primeru vojaška mornarica ene članice Nata, ki je kljub napovedanemu brexitu še vedno tudi članice EU, opozorilno streljala na ladjo druge članice istih dveh povezav, kar med drugim kaže, kakšne napetosti je brexit povzroča tudi v taki še vedno sporni enklavi, kot je strateško za Veliko Britanijo izjemno pomemben Gibraltar.
Približno sedem kvadratnih kilometrov veliko ozemlje ob izjemno prometni morski ožini med Sredozemskim morjem in Atlantskim oceanom že zelo dolgo obremenjuje odnose med Španijo in Veliko Britanijo. V Madridu ves čas zahtevajo vrnitev enklave, ki je leta 1713 pripadla Veliki Britaniji, in v kateri danes živi približno 30.000 prebivalcev. Ti so večinsko proti temu, da bi bil skrajni južni rt Iberskega polotoka znova španskih, kar seveda ustreza Britancem, ki se imajo še vedno za eno največjih svetovnih pomorskih sil. Gibraltar namreč ni le prostotrgovinska cona z nižjimi davki in številnimi drugimi ugodnostmi, ampak tudi izjemo pomembno pomorsko oporišče na super pomembni geografski točki. Približno 60 kilometrov dolga gibraltarska obala, mimo katere skozi zgolj 14 kilometrov široko ožino med Evropo in Afriko dnevno pluje več kot 300 trgovskih ladij, Veliki Britaniji omogoča stalno vojaško prisotnost v tem strateško pomembnem prelivu in temu primeren pomorski nadzor dogajanja tako rekoč v celotnem Sredozemlju.
