Tiskane izdaje
London − Spodnji dom britanskega parlamenta bo »zelo verjetno« glasoval o končnem dogovoru o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, je sporočil odvetnik britanske vlade. To glasovanje bi bilo po sprožitvi 50. člena lizbonske pogodbe oziroma že po koncu pogajanj, piše časnik Financial Times, ki ga povzema Slovenska tiskovna agencija.
Nekateri se sicer zavzemajo za to, da bi parlament glasoval že o zakonu o sprožitvi 50. člena lizbonske pogodbe, s katerim bi se začel proces izstopa Otoka iz povezave, a britanska premierka Theresa May to možnost zavrača, piše STA. Skupina britanskih državljanov je v zvezi s tem vložila tožbo na višje sodišče v Londonu, s katero hoče izpodbiti odločitev premierke, da 50. člen notificira brez ustreznega zakona, ki bi ga sprejel parlament. Sodišče je tožbo začelo obravnavati v petek, sodniki pa so napovedali razsodbo v najkrajšem možnem času.
Kot je včeraj na višjem sodišču dejal odvetnik britanske vlade James Edie, je stališče vlade, da bo o vseh dogovorih, sklenjenih po sprožitvi 50. člena, odločal parlament. »Skoraj vse pogodbe mora ratificirati parlament,« je po navedbah STA povedal sodišču.
Če bo parlament glasoval o končnem dogovoru, bo morala Velika Britanija v vsakem primeru zapustiti Unijo, pa je pred sodiščem poudaril odvetnik David Pannick, ki zastopa tožnike. »Parlament ne more razveljaviti notifikacije,« je dejal. Dodal je, da bi parlament zato moral glasovati še pred uradnim začetkom pogajanj.
V skladu z britansko zakonodajo mora vlada dati parlamentu možnost odločanja o pogodbah, ki jih je treba ratificirati. Spodnji dom parlamenta pogodbo lahko blokira, tako da glasuje proti, ne more pa sprejemati dopolnil k pogodbi. Zgornji dom parlamenta, lordska zbornica, po drugi strani ne more niti blokirati pogodbe niti sprejemati dopolnil, piše STA.
Ker namerava Velika Britanija 50. člen lizbonske pogodbe sprožiti marca prihodnje leto, je malo verjetno, da bi glasovanje o končnem dogovoru v parlamentu potekalo pred letom 2019, saj lahko postopek izstopa traja do dve leti.
Če bo višje sodišče v Londonu pritrdilo tožnikom in bi o sprožitvi 50. člena glasoval parlament, bi to lahko pomenilo večmesečni zamik brexita, piše STA. Mayeva tožnikom očita, da poskušajo s tožbo sprevreči izid referenduma 23. junija, na katerem je 52 odstotkov Britancev glasovalo za odhod Otoka iz EU. Ne glede na to, kakšna bo odločitev sodišča, je pričakovati, da se bodo tisti, ki z njo ne bodo zadovoljni, pritožili na vrhovno sodišče.
