Tiskane izdaje
Spreminjanje že sprejetih odločitev se lahko v najboljšem primeru interpretira kot pripravljenost na sprejemanje kompromisov, v najslabšem pa kot znak politične nemoči. Britanska vlada kljub izzivom, ki jih je prineslo poreferendumsko obdobje, do zdaj ni kazala resnih znakov notranjih napetosti. Toda razmere v konservativni stranki so vseeno daleč od idealnih.
Vprašanje, ali bi moral parlament imeti priložnost, da razpravlja o vladni strategiji, od včeraj ni več vprašanje: premierka bo razpravo dovolila, s tem pa se bo poskušala izogniti nevarnosti, da bi ji znatno število njenih poslancev obrnilo hrbet in skupaj z opozicijo zahtevalo več jasnosti (in več besede) glede vladnih načrtov v zvezi z ločitvenimi pogajanji z EU. Člani parlamenta bodo tako dobili priložnost, da britanski javnosti predstavijo svoje pomisleke v zvezi z brexitom in njegovimi posledicami.
Nepopoln zasuk
Vlada je popustila, a le toliko, da je zadovoljila minimalna pričakovanja svojih nasprotnikov. Parlament ne bo imel končne besede pri tem, pod kakšnimi pogoji se bo država pogajala z Evropsko unijo. Downing Street namreč še naprej vztraja pri tem, da za uraden začetek pogajanj z EU ne potrebuje soglasja poslancev, ker da je bila referendumska odločitev dokončna. Enako stališče zagovarja tudi v sodnem postopku, ki ga je proti vladi sprožila civilna iniciativa, s katerim bo poskušala preprečiti kakršne koli napačne ali prehitre korake v zvezi z brexitom. Kritiki odgovarjajo vladi, da so Britanci 23. juniji glasovali o izstopu iz EU ne pa tudi o pogojih, pod katerimi naj bi ta potekal.
Ključna točka nesoglasij med eno in drugo stranjo je še vedno prihodnost britanskega članstva v skupnem trgu. David Davis, ki vodi na novo ustanovljeno ministrstvo za brexit, med nastopom pred poslanci včeraj ni želel povedati, kakšen je razplet, ki ga vlada želi doseči s pogajanji. Obljubil je, da se bo London zavzemal za najboljše možne pogoje izstopa iz EU, a zavrnil tezo, da bo morala država izbirati med »trdo« in »mehko« obliko brexita. Združeno kraljestvo ima po njegovih besedah na voljo cel spekter možnosti, kar se tiče svojega prihodnjega odnosa z EU. Govorjenje o norveškem, švicarskem ali turškem modelu je zato brezpredmetno.
Učinek padajočega funta
Odločitev britanske vlade, da ne bo dala jasnega odgovora na to, ali naj država ostane del skupnega trga ali ne, temelji na prepričanju, da bi na ta način le ogrozila svojo pogajalsko pozicijo. Možnosti, da bi opozicija in proevropski torijci vlado prisilili v to, da razkrije svoje karte, so majhne, a novega popuščanja njihovim zahtevam kljub temu vseeno ne gre povsem izključiti, sploh v primeru nadaljnjega nižanja vrednosti funta.
Po napovedi Therese May, da bo država do marca prihodnje leto uveljavila 50. člen lizbonske pogodbe, je britanska valuta začela strmo padati. Vlagatelji se odzivajo tako rekoč na vsak signal, ki pride iz Westminstra, v upanju, da bo prinesel nekaj več jasnosti glede tega, s kakšnim dogovorom bi se lahko končala izstopna pogajanja. Gospodarstvo ne mara negotovosti in te je na Otoku trenutno na preteg. Funt je od 23. junija, ko so Britanci odšli na referendum, izgubil 17 odstotkov svoje vrednosti, nihče pa ne ve, kdaj bo dosegel svoje dno. Vlada do sedaj ni bila zelo občutljiva na dogajanje na valutnih trgih, nanj se praktično ni odzivala. Če se bo padanje nadaljevalo, bo morala svoj pristop znova premisliti.
