Tiskane izdaje
Tretji krog pogajanj o brexitu se je po pričakovanjih končal brez preboja. Preden so se poslovili do nadaljnjega, so si britanski in evropski pogajalci izmenjali vrsto opazk, očitkov in kritik in s tem samo še potrdili minimalna pričakovanja pred jesenskim delom pogajanj.
Novinarska konferenca, s katero sta glavna pogajalca Michel Barnier in David Davis sklenila štiri dni pogajanj, na katerih ni bilo doseženega tako rekoč nič, je bila na trenutke spravljiva, na trenutke mučna. Ker nista imela nič za pokazati, sta samo ponovila stališča obeh strani glede ključnih odprtih vprašanj. Glavni pogajalec evropske komisije za brexit je dejal, da ekipi ta teden nista dosegli preboja in priznal, da sta še vedno precej oddaljeni od tiste točke, na kateri se bosta lahko začeli pogovarjati tudi o vprašanju prihodnjih odnosov. »Zelo daleč smo od tega, da lahko rečemo, da smo dosegli zadosten napredek,« je opozoril Barnier in pojasnil, da je prva faza pogajanj namenjena predvsem ustvarjanju zaupanja. Tega po njegovi oceni še vedno ni dovolj.
Britanski minister za brexit David Davis je bil na koncu tretjega kroga za odtenek bolj optimističen od svojega nasprotnika, a se je z njim strinjal v tem, da pogajanja ne potekajo tako, kot bi si vsi želeli. Davis je dejal, da je britanski pristop do pogajanj na nekaterih področjih bolj pragmatičen od evropskega. »Pred nami so še vedno precejšnje ovire,« je dejal minister in ponovil, da »brez fleksibilnosti in domišljije« ne bomo dosegli dogovora, ki bo vsem ustrezal.
Evropski pogajalci so že pred konferenco zavrnili britanske očitke o tem, da jim pogajalska izhodišča, ki so jih pred začetkom procesa potrdili voditelji EU, preveč omejujejo manevrski prostor in s tem preprečujejo doseganje kakršnega koli napredka. Barnier je vztrajal, da je krivda za to na strani britanske vlade, ki da ni jasna glede tega, kaj si želi s pogajanji doseči, in zavrnil britanske pozive po večji prožnosti evropske strani. »Če želite biti prožni, morate biti seznanjeni s stališči nasprotne strani,« je dejal. S tem je mislil predvsem na vprašanje tako imenovanega izstopnega računa, o katerem se obe strani strinjata, da je postal največja grožnja pogajalskemu procesu. Med konferenco je Barnier ponovil, da je njegov mandat fiksiran s pogajalskimi izhodišči, ki so jih pred začetkom procesa sprejeli voditelji EU. »Ta mandat je zelo jasen in od nas zahteva, da se držimo določenega vrstnega reda.«
Barnier bo moral oktobra seznaniti voditelje EU o doseženem napredku. Foto: Reuters/Francois Lenoir
Finančne obveznosti
Britanska stran med tretjim krogom pogajanj ni povedala, kaj vse po njenem mnenju obsegajo finančne obveznosti države do EU. Namesto tega so britanski pogajalci ta teden v skladu z napovedmi izzvali pravno podlago, na katerih temeljijo evropske predstave o izstopnem računu. Po njihovem prepričanju so pričakovanja glede višine računa pretirana in brez podlage v obstoječi evropski zakonodaji. »Britanija ima dolžnost do svojih davkoplačevalcev, da preveri evropska pogajalska izhodišča, in ta teden smo storili natanko to,« je dejal Davis in vztrajal, da bo država pri plačevanju izstopnega računa upoštevala tako svoje pravne kot moralne obveznosti.
Britanija po poročanju Financial Timesa namenoma zavlačuje z razkrivanjem svojega pogajalskega izhodišča, saj verjame, da bo s tem prej ali slej prepričala nasprotno stran, da se začne pogovarjati tudi o prihodnjih odnosih, ki za London predstavljajo najpomembnejši del celotnega procesa.
Cilj pogovorov o prihodnjih odnosih je doseči dogovor o prehodnem obdobju, ki bi preprečil nenadzorovan izstop Britanije iz EU marca 2019, ter soglasje o temeljih trgovinskega sporazuma, s katerim bi obe strani ohranili tesne gospodarske vezi tudi v obdobju po brexitu. Evropska stran že od samega začetka vztraja, da se pogovori o prihodnjih odnosih, predvideni za jesen, ne morejo začeti, dokler pogajalci ne rešijo ključnih odprtih vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravic evropskih državljanov, urejanjem mejnega režima na Irskem in obstoječimi britanskimi finančnimi obveznostmi do EU.
Michel Barnier bo moral evropske voditelje oktobra seznaniti s tem, ali je bil v pogajanjih dosežen »zadosten napredek«, da se ta lahko premaknejo v drugo fazo. Evropski diplomati in nekateri politiki so prepričani, da so možnosti za to čedalje manjše. »Če se bodo stvari odvijale tako počasi, kot se odvijajo sedaj, bo do oktobra zelo težko doseči zadosten napredek,« je v sredo dejal koordinator evropskega parlamenta za brexit Guy Verhofstadt.
Čeprav britanska stran vztraja, da je oktobrski rok še vedno še vedno realen, razplet tretjega kroga pogajanj njene ambicije postavlja pod resen vprašaj.
