Bruselj in London že vkopana v rove

Bruselj – Voditelji EU so ­govorili kar o odločitvi z zgodovinskimi razsežnostmi: za ­potrditev političnih smernic za pogajanja o brexitu so potrebovali le štiri minute. Takšne stopnje soglasja med njimi bojda že dolgo ni bilo.

Bolj kot odločitev s sobotnega vrha Unije je razprave v naslednjih dneh zaznamoval neki drug dogodek. Prejšnjo sredo zvečer je bil predsednik Jean-Claude Juncker na večerji pri britanski premierki Theresi May. Oba sta sicer uradno razglasila srečanje za konstruktivno, a nato so bile v nedeljski izdaji Frankfurter Allgemeine Zeitunga, verjetno iz Junckerjevega kroga, objavljene podrobnosti pogovora na »katastrofalni večerji«. Očitno je, da je pred uradnim začetkom pogajanj konec diplomatskega ­leporečja in spravljivega ravnanja.

Britansko »nagajanje«

V Bruslju, denimo, bentijo, ker je London blokiral prerazporejanje denarja v proračunu EU, s katerim naj bi glede na položaj dobili večji del kolača področji migracij in varnosti. V britanski vladi so tak korak utemeljili s pravilom, po katerem pred volitvami ne bi smeli sprejemati kočljivih odločitev, ki bi lahko bremenile prihodnjo vlado. Kljub temu v Bruslju v tem vidijo predvsem nagajanje. Tudi finančni del ločitve je odprt. Theresa May je pojasnila, da Združeno kraljestvo ob ločitvi ni dolžno plačati Uniji niti centa. V Bruslju so doslej omenjali številko do 60 milijard evrov.

Vključevala naj bi že sprejete finančne zaveze Londona, od proračunskih obveznosti do pokojnin za britanske uslužbence EU. Juncker tudi zavrača razmišljanje Therese May, da bi bil brexit lahko uspeh. Ocenil je, da premierka podcenjuje zahtevnost projekta, kakršen je brexit. To je prikazal z dvema dokumentoma, hrvaško pristopno pogodbo in trgovinskim sporazumom s Kanado, ki sta skupaj težka šest kilogramov. V EU so sicer odločeni, da ne bodo popustili zahtevi Velike Britanije, da bi se takoj začeli pogajati o vsebini prihodnjih odnosov.

V Uniji si želijo najprej rešiti stara vprašanja in narediti ločitveno bilanco. Prva tema je položaj 3,2 milijona državljanov iz 27 članic, ki živijo v Združenem kraljestvu. Enako naj bi bilo obravnavanih 1,2 milijona Britancev v Uniji. Tudi severnoirsko vprašanje je prednostna tema, saj Unija noče, da bi se položaj destabiliziral. Temelj velikonočnega sporazuma iz leta 1998 je bil, da sta Združeno kraljestvo in Irska članici EU. Na vrhu je Unija sprejela posebno deklaracijo, s katero naj bi ob združitvi severni del zelenega otoka samodejno (po zgledu Vzhodne Nemčije) postal ozemlje EU.

Malo prostora za kompromise

Tako bogate kot siromašnejše članice spremljajo z veliko pozornostjo. Izpad britanskih prispevkov – približno 10 odstotkov proračuna EU – bi utegnil povzročiti precejšnje stroške. Če Velika Britanija po načrtovanem izstopu konec marca 2019 ne bi več plačevala ničesar, bi nastali zapleti. Bogatejše članice, ki v proračun plačujejo več, kot dobijo iz njega, sporočajo, da ne bodo zviševale svojih vplačil. Po drugi strani neto prejemnice, kakršna je Slovenija, zavračajo krčenje programov. Položaj bo še zapletlo, ker bodo ob pogajanjih o brexitu potekala pogajanja o proračunu EU za obdobje 2021–2027.

Osrednja logika Unije je, da sicer nočejo kaznovati Velike Britanije, toda po izstopu mora biti na slabšem, kot je bila v času članstva. »Na strani EU ni veliko prostora za kompromise,« je razplet vrha ocenil izvršni direktor Evropskega političnega centra Fabian Zuleeg. Zato evropska stran ne more odstopiti od zahteve po nedeljivosti načel enotnega trga in zavračanja pogajanj po sektorjih. Analitik Zuleeg ne izključuje scenarija, po katerem se z zaostrovanjem stališč pripravlja teren za neuspeh pogajanj, ki bi mu sledil kaotičen brexit.

Po Junckerjevih ocenah po razvpiti večerji je verjetnost neuspeha pogajanj več kot 50-odstotna. Posebno vprašanje je, kako bo London poskusil razbiti enotno fronto EU27, kakršna se je pokazala na sobotnem vrhu. Četudi je bilo očitno sporočilo, da so vsi proti enemu, voditelji odločnega skupnega nastopa niso obravnavali kot nekaj posebnega. To naj bi bilo po besedah kanclerke Angele Merkel nekaj najnormalnejšega na svetu. Navsezadnje, članice si po izpeljanem brexitu želijo čim boljše odnose z Otokom, ki bo ostal zaželen partner na številnih področjih, tudi na varnostnem.