Tiskane izdaje
17.43: Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je ob začetku vrha EU-Balkan poudaril, da ne moremo več razlikovati med članicami in nečlanicami EU, ker je kriza s prebežniki prizadela celotno Evropo, piše STA.
17.41: Od sredine septembra je tako imenovano balkansko begunsko pot prešlo skoraj 250.000 prebežnikov, poroča agencija AP. Begunskega vala nista zajezila ne hladnejše vreme ne hladnejše morje.
17.37: Avstrijski kancler Werner Faymann je pred začetkom vrha poudaril ključen pomen zaščite zunanje meje EU, da bi tako preprečili, da vsaka država gradi svoj zid, prav tako pa bi bilo po njegovem mnenju treba urediti vstopno točko za ljudi, ki imajo pravico do azila. S tem bi naredili red in zagotovili človečnost, je prepričan Faymann. Kancler je tudi opozoril, da bodo desničarski nacionalisti pridobili, če državam ne bo uspelo rešiti krize, piše STA.
17.35: Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je pred vrhom EU-Balkan opozoril pred »resnično dramatičnim in brutalnim razvojem« na zunanji meji EU, katere zaščita je danes skupen izziv. »Potrebujemo dialog in pogovore, tudi med našimi vodilnimi balkanskimi politiki, da preprečimo nepotrebne nesporazume in napetosti v regiji,« je po navedbah STA dejal Tusk.
17.08: Grški premier Aleksis Cipras je ob prihodu na vrh dejal, da je današnje srečanje le majhnega pomena, če pri reševanju begunske krize na mejah Evrope ne bo sodelovala tudi Turčija. Kot je dejal, je na koncu begunskega koridorja vhod. Če Bruselj z državo na vhodu ne bo sklenil dogovora, se grški premier boji, da bo rešitev za krizo zelo težko najti.
16.50: »Naša namera ni graditi zidove ali postavljati ograje, marveč celovita rešitev,« je ob prihodu na vrh povedal srbski premier Aleksandar Vučić.
16.37: Madžarski premier Viktor Orbán je bil ob prihodu na vrh prešerno razpoložen. Ker Madžarska s postavitvijo ograje na mejah s Hrvaško ni več na balkanski poti, je po njegovih besedah na vrhu le opazovalec in lahko daje nasvete drugim. Za rešitev krize sta v njegovih očeh ključna spoštovanje schengenskih pravil in nadzor zunanje meje.
Tudi hrvaški premier Zoran Milanović se je čudil, da Grčija ne more nadzirati »nekaj milj« morske meje s Turčijo. Prepričan je, da bi morali krizo reševati z Grčijo in Turčijo. Sprejetje zavez na vrhu, ki ga obravnava kot prijetne nedeljske pogovore, po njegovem mnenju ni smotrno. Predlagani sklepi »ne vodijo nikamor«. Begunci, ki pridejo do Hrvaške, da so že v treh državah prej v prekršku. Zanima ga, ali bi Nemčija dala soglasje Avstriji za prihod beguncev. Schengna da se v takih razmerah ne da spoštovati: »Ko gori, ne gledaš prometnih znakov ampak voziš,« je dejal.
16.30: Slovenski premier Miro Cerar je ob prihodu na vrh povedal, je položaj skrajno resen, in napovedal, da bo EU začela razpadati, če ne bodo hitro dosežene rešitve in sprejeti ukrepi. Položaj da je nevzdržen. Če Slovenija na dan sprejeme 13.000 beguncev, je po njegovih besedah enako, kot da bi Nemčija sprejela pol milijona ljudi. Hrvaški je ostro očital način ravnanja med krizo in omenil potiskanje beguncev v reke. Slovenija pričakuje evropsko finančno, materialno in policijsko pomoč. Solidarnost naj bi bila vzpostavljena na celotni poti.
16.05: Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini od vrha pričakuje konkretne zaključke, piše STA.
15.45: »Izredni časi zahtevajo izredne ukrepe,« je pred začetkom vrha EU-Balkan povedala nemška kanclerka Angela Merkel. Na srečanju naj bi se ukvarjali predvsem z vprašanjem, kako bi ljudem v hudih težavah zagotovili pomoč. Med drugim naj razpravljali o razvoju centrov za registracijo beguncev Grčiji in varovanju zunanje meje. »Begunske krize danes ne bomo rešili,« je povedala Merklova. Da bi bili krizi kos, je po njenem mnenju nujno sodelovanje s Turčijo. Tako bi proces pripeljali iz »nezakonitosti v zakonitost«. EU in Turčija bi si po njenem mnenju morali pošteno razdeliti bremena.
Foto: Ognen Teofilovski/Reuters
***
Bruselj – Tok beguncev iz Turčije na grške otoke se še krepi, po balkanski poti v katastrofalnih razmerah od meje do meje tava več deset tisoč beguncev, v ciljnih državah z Nemčijo na čelu, ki je včeraj že zaostrila azilno zakonodajo, je pripravljenosti na sprejem množic nesrečnikov čedalje manj.
V takšnih okoliščinah bodo voditelji osmih držav z jugovzhoda Evrope, Avstrije in Nemčije danes popoldne sedli za mizo in poskusili zasnovati skupen načrt. Želja sklicatelja vrha EU-Balkan, predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, je, da bi pot beguncev potekala v bolj urejenih razmerah. Predvidoma si želijo sprejeti sklepe, ki bi bili lahko uresničeni nemudoma, prvi od njih že v ponedeljek. Juncker je udeležencem poslal svoj načrt s 16 točkami, ki naj bi zagotovil boljše sodelovanje med državami.
Države na jugovzhodu Evrope med krizo raje obtožujejo drugo drugo, kakor da bi s sodelovanjem blažile posledice krize in si olajšale položaj. Hrvaška je, denimo, s svojim nenapovedanim pošiljanjem beguncev na mejo s Slovenijo še otežila delo že tako preobremenjenih slovenskih organov. Juncker predlaga ukrepe, ki bi morali biti samoumevni. Njegova logika je, da bi morali nemudoma končati nesprejemljivo prakso hitrega pošiljanja beguncev k sosedom. To naj bi po načrtu države lahko naredile zgolj s soglasjem s sosedo.
Vlade bi morale redno obveščati druga drugo, njihovi voditelji bi v svojih štabih morali imenovati posebne predstavnike, odgovorne za izmenjevanje informacij. Tranzitne države na balkanski poti lahko pričakujejo solidarnostno pomoč. Druge članice naj bi predvidoma že v prihodnjih dneh poslale v Slovenijo 400 policistov, ki bi sodelovali pri nadzoru meje s Hrvaško in obravnavi beguncev. Države bodo morale takoj pripraviti analizo tega, kaj potrebujejo v bitki s krizo. Tranzitne države naj bi naredile več za namestitev beguncev pri njih.
Če nimajo dovolj zmogljivosti (šotorov, postelj, zdravil ...), lahko dobijo pomoč. Voditelji naj bi se spet zavzeli za hitrejše vračanje beguncev, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, v njihove domovine. Tudi Afganistan velja za državo, v katero bi lahko vračali migrante, ki doma niso ogroženi ali politično preganjani. Na balkanskem vrhu bodo predvidoma vztrajali pri strogi uporabi dublinskih pravil, ki so med begunsko krizo množično kršena. Tako beguncev, ki zavračajo registracijo, denimo v Grčiji ali Italiji, sploh ne bi smeli sprejeti.
Ključno vprašanje je, koliko bodo države v kaotičnih okoliščinah sploh pripravljene uresničevati sklepe. EU je na različnih vrhih in ministrskih zasedanjih že sprejela kopico odločitev, a njihovo izvajanje v praksi »šepa«. Kljub kopici pozivov k boljšemu nadzoru zunanje meje begunci v čedalje večjem številu še vedno nemoteno prehajajo iz Turčije v Grčijo, od koder nato nadaljujejo pot proti srednji Evropi. Ankara, ki ima na razpolago mehanizme za ustavitev toka, je obotavljiva in še noče ustreči evropskim željam.
Model premeščanja beguncev iz vstopnih držav, predvsem Grčije in Italije, s katerim se je Unija ukvarjala več mesecev, ne zaživi. Od načrtovanega premeščanja 160.000 beguncev jih je doslej odšlo v druge članice manj kot sto. Iz Italije so bili preseljeni v Švedsko in Finsko. V Grčiji program še sploh ne deluje. Zaradi tega bo nemška kanclerka Angela Merkel po poročanju Spiegla danes zavzela za bolj intenzivno delovanje centrov za begunce v državah na zunanji meji in zagon premeščanja beguncev po Evropi.
