Tiskane izdaje
Po še neuradnih informacijah je evropska komisija pozvala Hrvaško, naj do 17. aprila pisno odgovori na slovensko pismo, s katerim je Ljubljana začela postopek po 259. členu pogodbe o delovanju EU.
Po poročanju Jutarnjega lista, bo Hrvaška do 17. aprila odgovorila na slovensko pritožbo in nato ustno predstavila svoja stališča na sestanku 2. maja. Predstavila bo stališče, da z zavračanjem in neizvajanjem arbitražne odločbe, ki je rezultat postopka, ki ga je SLO kompromitirala in mu odvzela verodostojnost, ne krši prava EU.
Če v trimesečnem roku ne bo preobrata, bo postopek pripeljal do slovenske tožbe proti Hrvaški pred sodiščem EU. Naslednji korak po hrvaškem pisnem odgovoru naj bi bil ustna obravnava 2. maja. Evropska komisija pričakuje, da bosta sodelovali obe državi. Kdo bo vodil postopek na strani evropske komisije, še ni znano.
V evropski komisiji so datum ustne obravnave potrdili. Tako naj bi obe strani dobili možnost, da predložita svoja stališča. Potrdili so tudi, da so Hrvaško pozvali, naj pošlje svoj pisni odgovor.
V evropski komisiji sicer mehanizem po 259. členu razumejo kot »reševanje znotraj družine«. Od poteka prvega zaslišanja, na katerem naj bi evropsko komisijo zastopali uradniki, utegne slediti še drugo. Ali bo do njega prišlo, je menda odvisno od tega, kaj se bo zgodilo na prvem.
Poudarjajo še, da so, kot že v preteklosti v pravnih sporih med članicami, pripravljeni posredovati. Navajajo lanski primer Almaraz med Portugalsko in Španijo v zvezi s skladiščenjem radioaktivnih odpadkov.
Kakšna bo drža evropske komisije?
Sproženi postopek omogoča evropski komisiji, da po predstavitvi argumentov poda mnenje.
Ocene tega, ali ga bo evropska komisija sploh podala, so različne. Po enem od scenarijev se s svojo držo raje ne bo izpostavljala, ker bi bila preveč ranljiva na pravnem področju. Komisija ima pristojnost, da kot varuhinja pogodb sama sproži sodni postopek proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU.
Kot je znano, Slovenija očita Hrvaški, da z neizvajanjem arbitražne odločbe krši pravo EU na treh področjih: ribištva, schengena in prostorskega načrtovanja.
Poleg tega očita Hrvaški, da krši načelo lojalnega sodelovanja iz četrtega člena pogodbe o EU. To načelo zahteva od Unije in držav članic, da se medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz pogodb.
