Tiskane izdaje
Bruselj - EU v novih okoliščinah ne namerava več oklevati pri krepitvi sodelovanja na obrambnem področju. Evropska komisija je zato predlagala tako skupno financiranje posameznih obrambnih projektov kot tudi razmislek o viziji. Glavna logika krepitve evropske obrambe je spodbujanje sodelovanja, saj so naložbe v zahtevnejše obrambne tehnologije in sisteme preveč zahtevne že za katero od večjih članic.
Med željami Bruslja je, da bi članice EU intenzivneje skupaj vlagale v tehnologijo »dronov« ali satelite. Pri nakupih bi lahko znižali ceno enega izdelka, če bi opremo, kot so helikopterji, nabavljale skupaj. Z boljšim sodelovanjem bi na področju obrambe menda lahko privarčevale do 30 odstotkov denarja. Po bruseljskih izračunih zgolj podvajanje med članicami na področju obrambe na leto ustvari najmanj 25 milijard in po skrajnem scenariju kar 100 milijard evrov odvečnih stroškov. Vsekakor naj bi imel Bruselj pred očmi razvoj močne evropske obrambne industrije.
Prizadevanja za strateško avtonomijo
Z načrtovanimi vlaganji v razvoj orožarskih projektov bo EU poskušala zmanjšati tveganja v najobčutljivejših, začetnih fazah razvojnega cikla. Prvi projekti za financiranje naj bi bili usklajeni že do konca leta. V Bruslju kažejo kar veliko samozavesti. »Na področje obrambe v zadnjih šestih mesecih smo napredovali bolj kot prej v šestdesetih letih,« je povedal podpredsednik evropske Jyrki Katainen. Skoraj vse članice imajo težave tako z višino obrambnega proračuna kakor tudi z njegovo strukturo. »Enako pomembna kot je višina zneska, namenjena obrambi, je način, kako denar porabiš,« je ocenil Katainen.
Eden od glavnih ciljev je doseči, da bo Unija imela več samostojnosti na obrambnem področju. Zato je eden od razglašenih ciljev strateška avtonomija. Dolga leta se je v EU na različnih ravneh sicer predvsem veliko govorilo in pisalo o obrambi, a premaknilo se ni veliko. Šele po britanski odločitvi za brexit in še posebno po prihodu Donalda Trumpa v Belo hišo je dinamike več. »Narava čezatlantskega partnerstva se spreminja. Bolj kot kadarkoli prej: Evropejci morajo prevzeti večjo odgovornost za svojo lastno varnost,« se glasi eno od glavnih sporočil Bruslja, ki se navezuje na misel nemške kanclerke Angele Merkel, po kateri se EU ne more več povsem zanesti na druge (na ZDA).
V evropski komisiji nočejo, da bi bili njihovi predlogi kakorkoli razumljeni kot tekmovanje z Natom. Napovedujejo sodelovanje s Severnoatlantskim zavezništvom (do izstopa Velike Britanije iz EU bo skupaj 22 članic) pri vprašanjih tako mehke kot tudi trde varnosti. Po besedah visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini »EU ni vojaško zavezništvo in se ne bo preoblikovalo vanj«. V EU naj ne bi imeli nekakšnega svojega 5. člena, ki v Natu zagotavlja skupno obrambo in varovanje zavezniškega ozemlja. »To je za Nato,« je prepričana Mogherinijeva.
Federica Mogherini. Foto: AFP
Trije evropski scenariji
Tudi v Natu evropske projekte spremljajo dobrohotno. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je prepričan, da bo močnejša evropska obramba pripomogla k močnejšemu Natu, saj bo okrepila njegov evropski steber. Evropska komisija je pripravila še tri scenarije, ki naj bi bile namenjene premisleku o smereh prihodnjega razvoja evropske obrambe. Prvi predvideva bolj ali manj nadaljevanje enakega kot do zdaj. Članice bi sicer sodelovale na obrambnem področju pogosteje kot doslej, a še vedno na podlagi odločitev ad hoc - ko se pojavi nova kriza ali grožnja.
V drugem scenariju govorijo o »deljeni varnosti in obrambi« z več finančne in operativne solidarnosti«. Tretji, najdaljnosežnejši predvideva pravo skupno obrambno politiko s solidarnostjo, vzajemno pomočjo, poveljniškimi strukturami. Vzpostavljena bi bila »določena raven« integracije obrambnih sil. Obrambno načrtovanje bi bilo povsem usklajeno. Varovanje Evrope bi postalo skupna naloga EU in Nata. Sama Unija bi bila sposobna izvajati zapletene operacije za boljšo zaščito Evrope, tudi proti terorističnim skupinam, v sovražnem okolju na morju ali pri kibernetični obrambi.
Po javnomnenjski raziskavi Eurobarometer je 75 odstotkov državljanov EU za skupno obrambno in varnostno politiko. Najvišji delež je v Luksemburgu (87 odstotkov), najnižji pa v Avstriji (57 odstotkov). V Sloveniji znaša 79 odstotkov.
Vlaganju se ne bo mogoče izogniti
Klasični argument evropske komisije je, da imajo članice EU kar 178 različnih oborožitvenih sistemov ali skoraj šestkrat več kot ZDA (30). Da bili na področju skupne obrambe uspešni, kot prvi projekt predlagajo vlaganja v raziskave na vojaškem področju iz proračuna EU. Zgolj v prvi fazi do leta 2020, ko se bo iztekel veljavni sedemletni proračun, naj bi bilo zanje namenjenih 90 milijonov evrov. V prihodnjem sedemletnem proračunskem obdobju naj bi za raziskave vsako leto namenili 500 milijonov evrov. To je področje, na katerem članice EU po bruseljskih ocenah vlagajo sedemkrat manj kot ZDA. Prednostna področje za financiranje raziskav bodo inovativne tehnologije - robotika, programska oprema za kriptiranje, elektronika.
Tudi na področju razvoja zmogljivosti bo EU vlagala več - v letih 2019 in 2020 skupaj 500 milijonov evrov. V prihodnjem proračunu 2021-2027 bo letni znesek znašal milijardo evrov na leto. Finančni vzvod naj bi bil petkraten - tako naj bi po letu 2020 namenili pet milijard evrov naložb na leto za razvoj zmogljivosti. Pred financiranjem naj bi zagotovili, da bodo članice kupile opremo in usklajeno optimizirale vlaganja. Pogoj za financiranje iz proračuna EU bo, da v projektu sodelujejo najmanj tri podjetja iz najmanj dveh članic.
