Tiskane izdaje
Bruselj − Evropska komisija je sprejela priseljenski program s predlaganimi ukrepi za spopadanje z begunsko krizo v Sredozemlju. Ključni del predlaganih ukrepov je uvedba sistema kvot na dveh področjih.
Prvi del so prebežniki, ki so že na ozemlju EU. Tako bi s premestitvijo prosilcev znotraj EU zagotovili pomoč državam v največji stiski (Italija, Grčija, Malta), v katere pride največ beguncev. Pri razdelitvi kvot bi upoštevali število prebivalstva, BDP in stopnjo nezaposlenosti. Upoštevano naj bi bilo tudi, koliko prosilcev so že sprejeli v prejšnjem obdobju.
To naj bi bil nekakšen pilotni projekt za trajno rešitev za razdelitev prosilcev. Slovenija je dobila kvoto 1,15 odstotka. V delitvi kvot ne sodelujejo Velika Britanija, Danska in Irska, ki imajo v evropskih pogodbah zagotovljeno izjemo. Številke, koliko prosilcev za azil naj bi premestili znotraj Unije, komisija ne omenja.
Drugi projekt je naseljevanje beguncev, ki so v taboriščih v državah v sosedstvu kriznih žarišč, denimo sirski begunci v Jordaniji. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je priporočil EU sprejetje okoli 20.000 beguncev.
Komisija bo do konca meseca pripravila shemo delitve beguncev, v kateri bodo sodelovale vse članice. Temeljila bo na sprejetju 20.000 beguncev. Sloveniji pripada kvota 1,03 odstotka ali 207 beguncev. Največ beguncev bi sprejela Nemčija (3086), Francija (2375) in Britanija (2309). Med letoma 2015 in 2016 bo EU za pomoč 20.000 beguncem namenila petdeset milijonov evrov.
Velik del članic doslej skorajda ni sodelovalo v delitvi beguncev. Tako so baltske države, Portugalska in Slovenija lani pozitivno odločile o manj kot sto prosilcih za azil. Nemčija je na drugi strani odobrila zatočišče 47.555, Švedska 33.025, Francija 20.640 osebam ...
Skupno je bilo lani v EU registriranih več kot 600.000 prosilcev za azil, pozitivna odločitev je bila sprejeta v 186.665 primerih.
V številnih članicah je čedalje več upora proti obveznim kvotam. Skupina članic z Veliko Britanijo, Poljsko in Madžarsko na čelu je posebno odločna. Konservativna vlada v Londonu sicer poudarja, da ima bogato tradicijo podeljevanja azila, a obvezujoči program naseljevanja zavračajo. V britanskih očeh bi se morali bolj osredotočiti na bitko proti tihotapcem.
Po mnenju britanske notranje ministrice Therese May bi begunce morali vrniti v dežele, od koder so prišli, in zanje organizirati varna zatočišča. S predlogi, kakršne so kvote, naj bi še več prebežnikov spodbujali k nevarni poti čez Sredozemlje.
Kvoto je med vodilnimi članicami najbolj odločno zagovarjala Nemčija, ki prevzema okoli tretjino vsega bremena.
Poleg tega v Bruslju potekajo priprave na evropsko operacijo proti tihotapcem, ki utegnejo vključevati uporabo vojaških sil na libijskem morju in tudi obali. Gotovo je, da bi v operaciji sodelovale pomorske in letalske sile. Prvi cilj je uničenje ladij, s katerim tihotapci vozijo begunce. Po poročanju Guardiana utegnejo pri uničevanju tihotapskih omrežij in njihove infrastrukture na kopnem sodelovati specialne enote. Tako v EU kakor tudi v civilnodružbenih organizacijah opozarjajo, da bi v operacijah proti tihotapcem utegnili med žrtvami biti tudi begunci.
Že prihodnji teden bodo o evropski operaciji proti tihotapcem razpravljali zunanji ministri EU. Da bi EU lahko izpeljala takšno operacijo, bi potrebovala mandat varnostnega sveta Združenih narodov. Za njegovo sprejetje mora biti izpolnjen pogoj: grožnja mednarodni varnosti. Brez mandata bi EU lahko le bolj dejavno preprečevala tihotapljenje ljudi v mednarodnih vodah. Med drugimi ukrepi je predvideno boljše financiranje Frontexovih operacij Triton in Pozejdon v Sredozemskem morju, ki bi nadzirali tako morje kot tudi reševali begunce.
Cerar: Predlog bo treba še preučiti
Premier Miro Cerar je po poročanju STA spomnil, da so voditelji članic EU na aprilskem vrhu sprejeli izjavo, »da bi odločitev o tem, koliko beguncev bi bila posamezna država pripravljena sprejeti - seveda pod določenimi izpolnjenimi pogoji - temeljila na načelu prostovoljnosti«. »To načelo še vedno velja. Če bo komisija zdaj predlagala obvezen sistem kvot, bomo morali v vseh članicah in potem na Evropskem svetu o tem sprejeti stališče,« je poudaril.
Po navedbah STA je dodal, da Slovenija sicer ne beži od problema prebežnikov v EU in da je določeno število beguncev pripravljena sprejeti. »Slovenija želi biti solidarna. Želi pomagati beguncem in drugim članicam EU, ki se najbolj soočajo s tem vprašanjem.«
A o konkretnih številkah, koliko prebežnikov bi bila Slovenija pripravljena sprejeti, po poročanju STA Cerar ni hotel govoriti. »Gre najprej za to, da se preuči predlog komisije, potem pa tudi, da se na pristojnih ministrstvih ugotovijo kapacitete, ki bi lahko bile na voljo,« je pojasnil in dodal, da »bo za te odgovore še čas v prihodnjih tednih, ko bomo zadevo natančno preučil«.
