Tiskane izdaje
Bruselj – Po končanih božično-novoletnih počitnicah se bodo s slovensko-hrvaškim arbitražnim zapletom spet začeli ukvarjati na bruseljskem parketu.
Osrednji del prvega uradnega obiska predsednika države Boruta Pahorja po nastopu novega mandata, to je srečanja z najvišjimi predstavniki EU v Bruslju, bo minil v znamenju slovensko-hrvaških arbitražnih zapletov, natančneje implementacije arbitražne razsodbe.
Pahor bo bruseljske sogovornike »pozval k hitrejšemu in aktivnejšemu vključevanju v prizadevanja za uveljavitev meje med Slovenijo in Hrvaško, kot jo je določilo arbitražno sodišče«. Danes popoldne se bo najprej sestal s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom in nato še s prvim človekom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Po pojasnilih predsednikovega urada bo Pahor svoj poziv k večjemu angažiranju utemeljil s sodelovanjem evropske komisije pri nastajanju in sklenitvi arbitražnega sporazuma leta 2009.
Prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans se je na podlagi Junckerjeve zadolžitve pripravljen angažirati in ponuditi pomoč pri uresničevanju arbitražne razsodbe. Pahor sodi, da bi sodelovanje evropske komisije pripomoglo k obnovitvi polnega zaupanja med Ljubljano in Zagrebom glede spoštovanja s pogodbami prevzetih obveznosti. V evropski komisiji so v zadnjih mesecih že večkrat, tudi po izteku arbitražnega roka, Ljubljano in Zagreb pozivali k nadaljevanju dialoga na vseh ravneh in izogibanju dejanjem, ki bi škodovala potekajočim dvostranskim pogovorom.
Opozarjajo, da je njihovo stališče do arbitražne razsodbe (pričakovanje, da bo izvršena) jasno od njene prve obravnave na komisarskem kolegiju julija lani. Kljub temu so v svojem odzivanju zadržani. Pred Junckerjevim srečanjem s Pahorjem so pojasnili le, da bo arbitražno vprašanje tema pogovorov. Argument Pahorja v Bruslju bo: odlašanje z uveljavitvijo arbitražne odločbe bi utegnilo poslabšati slovensko-hrvaške odnose, ki so se po sklenitvi arbitražnega sporazuma bistveno izboljšali, in tudi odnose med obema narodoma.
Zavračanje razsodbe nevarno za države Zahodnega Balkana
Negativen da bi bil tudi učinek razpoloženje na Zahodnem Balkanu. Hrvaško zavračanje arbitražne razsodbe in njene implementacije lahko po Pahorjevem razumevanju postane nevaren precedens za države Zahodnega Balkana, ki imajo veliko nerešenih vprašanj o meji, in lahko vpliva tudi na zagotavljanje stabilnosti v regiji. Po načrtih evropske komisije bi Črna gora in Srbija postali članici že do leta 2025. Eno od Pahorjevih sporočil v Bruslju bo, da želi Slovenija ostati zasidrana v jedru EU; podpira tudi krepitev in poglabljanje gospodarske in denarne unije.
Pahor se bo jutri na sedežu Severnoatlantskega zavezništva srečal z njegovim generalnim sekretarjem Jensom Stoltenbergom. Slovenija je v zadnjih letih sicer izpolnjevala pričakovanja o misijah v tujini, a pri izpolnjevanju zavez o obrambnih izdatkih je med vsemi članicami na repu. Tako se po proračunu za leto 2017 utegne spet zgoditi, da bo delež izdatkov za obrambo v BDP padel (pod odstotek). Posebno kočljiva je struktura izdatkov, saj je Slovenija leta 2016 po Natovih statistikah za opremo (vključno z razvojem) namesto standardnih dvajset odstotkov namenila le odstotek obrambnega kolača.
