Tiskane izdaje
Ierissos – Petkov govor predsednika vlade Aleksisa Ciprasa v helenskem parlamentu, v katerem je zahteve kreditodajalcev označil za absurdne in dodal, da si Grčija ne bo dovolila poniževanja, je močno odjeknil v grški javnosti. Ta Ciprasove besede razume kot konec grškega poklekanja. Upravičeno?
Grčiji je zmanjkalo denarja. Trojka posojilodajalcev (evropska komisija, Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad) je v zadnjih štirih mesecih in pol, odkar je levičarska Siriza zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah, storila vse, da bi novi grški vladi še dodatno otežila življenje. Ne Bruselj in ne Berlin nista hotela prisluhniti predlogom Aten. Nasprotno: skoraj vsi predlogi − in tudi prošnje − grških pogajalcev za zmanjšanje ali vsaj odlog plačila dolgov, ki so jih v tesni spregi z mednarodnimi finančnimi institucijami ustvarjale zaporedne prejšnje grške vlade, so bili grobo zavrnjeni.
Krhanje odnosov
Cipras je skupaj z ožjim krogom svojih sodelavcev tudi zaradi krhanja odnosov znotraj vladajoče grške stranke vendarle spoznal, da z »diplomacijo« na vrhu Evropske unije ne bo dosegel nič. »Ne izteka se čas le za Grčijo, časa zmanjkuje vsem,« je v petek dejal predsednik grške vlade.
Siriza se je zato odločila za tvegano igro, v kateri se bori tudi za lastno politično preživetje. Kapitulacija pred posojilodajalci ne pride v poštev, zatrjujejo naši viri v stranki, ki še nikoli ni imela tako veliko javne podpore kot prav v zadnjih dneh, ki so bili prežeti z eksistencialno tesnobo. Grška vlada za svoje posojilodajalce zato pripravlja nov predlog, ki bo vseboval delni odpis dolgov. »Od grškega ljudstva smo dobili mandat, da nadaljujemo svojo politiko. Da se še naprej trudimo spremeniti pogoje dogovora s posojilodajalci,« pravi Giorgos Statakis, eden vodilnih ideologov Sirize.
Za dostojanstvo gre
»Zelo težko je opazovati vse skupaj. Trojka že od prvega dne, ko je prisegla nova grška vlada, počne vse, da bi jo spodkopala. Do Sirize se obnašajo popolnoma drugače kot do prejšnjih grških vlad. To je nesprejemljivo, a je bilo pričakovano. Zdaj je čas, da sprejmemo težke odločitve. Dovolj je bilo čakanja. Ne, ne bomo obogateli. Bomo pa ohranili dostojanstvo,« mi je včeraj dejala Mikela Šartulari, prevajalka, pesnica in urednica, ki v boju Sirize za drugačno, bolj človeško in demokratično Grčijo vidi tudi boj za novo Evropo.
»Evropske neoliberalne elite, ki že trideset let kontinuirano uničujejo pridobitve povojnega časa, predvsem gre za socialno državo, v Sirizi vidijo veliko nevarnost za svoj projekt, ki temelji na čistem socialnem darvinizmu. Nikakor ne gre le za denar. Siriza je humanitarna stranka, ki hoče pomagati šibkejšemu sloju prebivalstva. Podobne stranke in gibanja rastejo tudi drugod po Evropi in to načenja neoliberalno dogmo. Zato je protiudarec Bruslja tako brutalen. Če pade Siriza, pade projekt nove, humanitarne Evrope. To Grki razumejo, zato je podpora vladi tako visoka,« razmišlja Mikela, ki se, vsaj za zdaj, ne zavzema za grški bankrot in odhod iz evrskega območja. Morda bo to sicer kmalu neizogibno, a zdaj je čas za končni predlog, ki bi ga Cipras moral predstaviti Bruslju in Berlinu. Predlog, s katerim bi bilo po njenem mnenju mogoče »odkleniti gospodarstvo« in, vsaj začasno, umiriti finančno nasilje mednarodnih finančnih institucij.
Mednarodna podpora
