»Če se bo EU ukvarjala le sama s seboj, je v Makedoniji vse mogoče«

Skopje – V Zavezništvu za ­Albance so novi obrazi, ki niso že desetletja na politični sceni.­ Stranka velja za radikalno. Njen podpredsednik Arben Taravari je dejal: »Če je radikalna­ naša zahteva, da mora biti Makedonija binacionalna država,­ nas lahko mirno označijo za skrajneže.«

Najmlajša parlamentarna stranka koalicije albanskih strank Zavezništvo za Albance je nezadovoljna frakcija DPA, ki se je odcepila na začetku leta 2015, ker njihov nekdanji voditelj Menduh Thaçi ni hotel odstopiti, čeprav je desetkrat izgubil volitve. Nova stranka je zato sprejela statut, po katerem je lahko njen vodja izvoljen največ za dva mandata. Za disperzijo moči in demokratizacijo stranke so se odločili zato, da o usodi stranke ne bo več odločal samo en človek. To naj bi bil edinstven primer v Makedoniji, ker so voditelji drugih strank cesarji ali sultani.

V pogovoru za Delo je Arben Taravari izrazil prepričanje, da bodo politiki kljub stresni situaciji našli izhod iz globoke politične krize. Taravari velja za daleč najboljšega nevrologa v Makedoniji. Čeprav mu v življenju nič ne manjka, se je odločil, da ne bo več stal ob strani. Njegova pacienta sta menda tudi predsednik države Gjorge Ivanov in prvak DUI Ali Ahmeti. Znanci­ ga sprašujejo, kakšne tablete jima je predpisal, da delata takšne ­neumnosti.

Ali držijo trditve, da se zavzemate za federalizacijo države?

Zahtevamo decentralizacijo oblasti, da ne bo imela moči le vlada, temveč tudi župani, ko gre za zdravstvo, izobraževanje, gospodarstvo, komunalno ureditev in naložbe mest, ki jih upravljajo. Čeprav za predvolilno kampanjo nismo porabili milijonov tako kot druge stranke, temveč smo zanjo namenili le 20.000 evrov, smo dobili tri ­poslance.

Zakaj ste se pridružili Socialdemokratski zvezi Makedonije [SDSM]?

Na začetku je bil tudi naš glavni cilj, da pade diktatura. Po naši zaslugi je največja albanska stranka Demokratična unija za integracijo­ [DUI] odstopila od koalicije z VMRO-DPMNE. Razdelili so si že funkcije in imeli bi novo staro vlado, če ne bi posredovali. Čeprav gre zasluga tudi okrepljenemu mednarodnemu pritisku, bi v državi znova vladala koalicija VMRO-DPMNE in DUI, če bi bilo tudi Zavezništvo za Albance tako indiferentno, kot je bila Besa.

Kaj so Albanci pridobili s 'tiransko platformo'?

Albanske stranke so se četrt stoletja obnašale druga do druge kot največji sovražniki. Nikoli niso sedle za isto mizo. Naša zamisel je bila, da bomo pozvali vse albanske stranke, naj pristopijo k skupni platformi, če bomo na volitvah presegli parlamentarni prag. Idejo je sprejela DUI, v dogovoru z VMRO-DPMNE jo je zavrnila le DPA, ki je dobila samo dva poslanca. DPA ima očitno veliko hipoteko in ne komunicira z nobeno albansko stranko. Iz prisluhov, ki jih je javno objavila SDSM, je razvidno, da je Thaçi obljubil prvaku VMRO-DPMNE Nikoli ­Gruevskemu zvestobo do groba. Gruevski je izrabil dejstvo, da so albanske stranke prvič sedle za isto mizo v Tirani, čeprav je albanski premier Edi Rama le prisluhnil vsem strankam in prevzel vlogo ­posrednika.

Je možen miren prevzem oblasti, glede na to, da se je Gruevski oklepa kot klop in ne izbira sredstev za njeno ohranitev?

Absolutno. Problem so le štiri ali pet oseb, ki zlorabljajo mehanizme, ki jih imajo na voljo. Predsednik države Gjorge Ivanov je povzročil institucionalno krizo, ker ne spoštuje ustave. Če albanske stranke ne bi sprejele platforme, bi si izmislil drug razlog, da bi preprečil oblikovanje nove vlade. Z ­Gruevskim se zavedata, da jima grozi kazenski pregon.

Boj za oblast se stopnjuje, politični­ krizi pa ni videti konca ...

V zgodovini se kriminalci niso nikoli prostovoljno ali zlahka predali. Po tolmačenju ustavnih pravnikov lahko parlament izbere predsednika sobranja, ki lahko podeli mandat za sestavo nove vlade. V tem primeru mora oceniti, da je predsednik države zrel za odstrel, in izglasovati 'impičment' ter razpisati nove predsedniške volitve. Večina protestnikov, zbranih okoli državljanske pobude Za skupno Makedonijo, sploh ne ve, zakaj protestirajo. Gruevski in njegova banda jih plačujejo in prirejeno obveščajo, da bi si kupili čas. V Makedoniji ni nikogar, ki bi se vojskoval. Državo je v zadnjem desetletju zapustilo 600.000 ljudi, tako da se je spremenila v dom upokojencev.

Ali niso tudi nesoglasja med albanskimi strankami, zlasti med DUI in Beso, ki je bila frakcija največje albanske stranke, kriva za to, da reševanje krize poteka po polžje?

Glavni alibi je dala Ivanovu prav Besa, ker se lahko po njeni zaslugi sklicuje na tako imenovano tiransko platformo. Sprašujemo se tudi, kje je tako mlada stranka, kot je Besa, vzela milijone evrov, ki jih je porabila za predvolilno kampanjo. Za nas je še vedno najpomembnejše, da pade diktatura. Poskušamo biti konstruktivni. Ko bomo dobili novo vlado, lahko začnemo dialog o drugih načelih.

Tudi o vaših 'radikalnih' ­zahtevah?

Našo zahtevo, da mora biti Makedonija binacionalna država, sta tako DUI kot VMRO-DPMNE interpretirali, češ da se zavzemamo za federalizacijo, česar pa ni v našem programu. Res smo izjavili, da je v nasprotnem primeru najboljše, da se mirno razidemo, vendar je naš osnovni cilj še vedno skupno življenje z Makedonci v Makedoniji, ki pa mora postati država vseh njenih državljanov. Smo za Makedonijo, v kateri bodo imeli vsi državljani enake pravice, ne glede na njihovo nacionalno pripadnost. Če je to radikalno, smo skrajneži.

Se ne bojite, da bo oblast v odhajanju poskusila zanetiti državljansko­ vojno?

Za spor sta vedno potrebna najmanj dva. V krvavem spopadu med policisti in albanskimi skrajneži so Albanci in Makedonci pokazali, da poznajo te scenarije in niso sedli na limanice. Morebitna vojna bi trajala le nekaj dni, ker bi mednarodni dejavniki posegli v takšen razvoj dogodkov. Navsezadnje tudi zato, ker nihče med Albanci, ki kaj šteje, ne govori o veliki Albaniji, vsi govorijo le o evroatlantskih ­povezavah.

Evropska unija ima zvrhan koš lastnih problemov ...

Če se bo Evropska unija ukvarjala le sama s seboj, je v Makedoniji vse mogoče.

Se Zavezništvo za Albance ­zavzema za lov na čarovnice?

Kdaj bo kdo šel v zapor, morajo pravnomočno odločiti sodišča. Ker so vsa sodišča v Makedoniji strankarska, bo ena izmed prednostnih nalog nove vlade prav reforma pravosodnega sistema. Nobena politična stranka ne more odločati o tem, kdo je zrel za zapor in kdo ne.