pusti

Bruselj, Ljubljana – Pogovori evropske komisije s slovensko vlado glede prodaje NLB se nadaljujejo in po naših informacijah so »na mizi« številni zadržki, ki jih je Bruselj navedel, ko je sprožil postopek poglobljene preiskave.

Peter Žerjavič, dopisnik Majda Vukelić

Da so zadržki evropske komisije glede ravnanja Slovenije res globoki, se je razkrilo v javnem delu odločitve o začetku preiskave o slovenskih predlogih novih zavez, ki je bila objavljena v uradnem listu EU. Že na prvi pogled je očitno, da Bruselj slovenske predloge glede podaljševanja roka za prodajo NLB na leto 2019, alternativne rešitve in končanje drugih zavez ocenjuje kot neprimerne. Glede predloga o »slepem skrbniku« banke dvomijo, ali bi sploh lahko neodvisno opravljal svojo vlogo.

Za ohranitev ravnotežja glede zavez pričakujejo dodatne ukrepe za nadomestilo za zamudo pri prodaji. V Bruslju opozarjajo, da so se slovenski organi ob odobritvi pomoči leta 2013 resnično zavezali, da bodo odpravili vmešavanje države v tekoče poslovanje NLB. Vendar glede na spremenjene zaveze, ki jih je priglasila Slovenija, evropska komisija »resno dvomi, da se lahko zagotovi dolgoročna sposobnost preživetja NLB, če ne bo spremembe lastništva«.

Korporativno upravljanje bo treba izboljšati

Korporativno upravljanje ostaja tarča kritik, saj po ugotovitvah Bruslja med sanacijo težave z njim niso bile odpravljene. Konkretno omenjajo imenovanje treh spornih nadzornikov leta 2016. Ker je Slovenija kršila zaveze, je državna pomoč leta 2013 v očeh evropske komisije nezakonita. Poleg tega ima Bruselj na podlagi razpoložljivih informacij resne dvome o skladnosti pomoči s pravili notranjega trga. V mesecu dni po objavi bodo svoje stališče lahko izrekle tretje strani, denimo tekmeci NLB.

Evropska komisija nima časovnega okvira za odločitve. Vsekakor pričakuje, da se prodaja izpelje čim prej. Opozarjajo, da niso slišali primernega pojasnila za nespoštovanje zavez in da Slovenija omenja le sodne postopke s Hrvaško. Glede državnih jamstev, povezanih s hrvaškimi varčevalci, so že prej pojasnili, da bi bil prevzem stroškov (tudi iz sodnih postopkov) obravnavan kot državna pomoč. Izjema je, če članica kot del prodaje ponudi jamstva, kakršna bi ponudil tudi zasebni prodajalec.

Na potezi tudi ustavna komisija

Odločitev EK terja tudi poseben razmislek ustavne komisije, ki bo v ponedeljek nadaljevala razpravo o tem, kako zaščititi premoženje NLB. To je že bilo oškodovano zaradi ravnanja hrvaških sodnih oblasti v primeru prenesenih deviznih vlog, ki ga naša država šteje za nezakonito. Večji del slovenske politike za zdaj še vztraja, da je dopolnitev ustavnega zakona, s katerim bi naša država zaščitila svoje premoženje glede na to, da je stoodstotna lastnica NLB, ena od rešitev.

NLB, ki je od novembra 2014 pod neposrednim nadzorom ECB, leto prej pa je bila dokapitalizirana z denarjem davkoplačevalcev, zato mora biti po pravilih EU privatizirana, je v resnih težavah. Še bolj pa spet davkoplačevalci, ki jim grozi, da bi zaradi tveganj iz prenesenih deviznih vlog, ocenjenih na dobrih 400 milijonov evrov, bili pri prodaji NLB ponovno oškodovani. EK je že jasno sporočila, da če ne privatiziramo NLB, bodo državna jamstva NLB za vračilo odškodnin hrvaškim varčevalcem LB štela za novo državno pomoč, ki pa ne bo dovoljena. To pomeni, da jo bo morala NLB vračati.

Strokovna skupina, ki je pripravila mnenje o predlogu dopolnitev ustavnega zakona, je opozorila, da predlog ni primeren in da ne vodi k cilju, ki ga želi država doseči. Vlada pa je posebej izpostavila, da ne ponuja dejanske zaščite državnega premoženja v obliki kapitalske naložbe v NLB, če bi zaradi odločitev hrvaških oblasti prišlo do prisilnih izvršb. Z drugimi besedami: sprejeti je treba ukrepe, ki ščitijo vrednost kapitalske naložbe v NLB. Zaščito pa mora regulator banke, to je ECB, prepoznati kot ustrezno, drugače lahko zadrži izplačilo dividend Republiki Sloveniji vsaj za leto 2017.