Tiskane izdaje
Cerar je v Bruselj prišel z dramatičnimi svarili. Brez akcijskega načrta in takojšnjih ukrepov bo po njegovem mnenju vsaka država začela skrbeti sama zase. Slovenska pričakovanja so bila znana: finančna, materialna in policijska pomoč. Na vrhu je od sosednjih držav zahteval tudi boljšo komunikacijo. Brez dlake na jeziku je kritiziral Hrvaško, ki da pošilja begunce na mejo brez obveščanja. »Potiska jih v reko,« je opisoval dramatične razmere.
Namesto zgolj usmerjanja beguncev proti severu bi po njegovi oceni morala opraviti registracijo. Položaj Slovenije kot najmanjše države na balkanski poti je primerjal z Nemčijo: prihod 13.000 beguncev na dan je enako, kot da bi v Nemčijo v 24 urah prišlo pol milijona ljudi. To je po njegovem mnenju nevzdržno. Da bi tok beguncev ustavili, bi po Cerarjevem mnenju morali zaščiti zunanjo mejo Unije med Turčijo in Grčijo. Ocenjuje, da bi tja morali napotiti policijske sile v okviru evropske agencije za meje Frontex.
Zagotoviti postopen in nadziran tok ljudi
Za boljše upravljanje meja je bila Sloveniji zagotovljena napotitev 400 policistov iz drugih članic EU, ki bi sodelovali pri varovanju meje s Hrvaško. Voditelji naj bi v svojih kabinetih imenovali posebne predstavnike za komunikacijo z drugimi državami o gibanju beguncev. Cilj tega je zagotoviti postopen in nadziran tok ljudi na balkanski poti. Države naj bi takoj začele pripravljati načrte, kaj potrebujejo za namestitev beguncev in njihov sprejem. Zahteva sklicatelja sestanka, evropske komisije, je bila, da vse države izvedejo postopke registracije, tudi z biometrijo. Bruseljskih želja pa niso vsi sprejeli z navdušenjem. Hrvaški premier Zoran Milanović je bentil, da so sklepi neizvedljivi. Pred napotitvijo beguncev in migrantov proti sosednji državi bi morali dobiti njeno soglasje. Takšne zahteve so se Milanoviću zdele nesmotrne in neizvedljive. »Bi Nemčija dala soglasje?« se je vprašal. Ker je Hrvaška šele četrta država v verigi, begunci do nje sploh ne bi smeli priti, če bi pravila upoštevali, je dejal. Zato da bi morali narediti red v Grčiji, ki ne nadzira niti »nekaj milj« morja.
Slovenske kritike hrvaškega ravnanja je označil za neutemeljene in opozoril, da se v takšnih razmerah schengenskih pravil ne da izvajati. »Ko gori, ne gledaš prometnih znakov, ampak voziš,« je povedal.
Več reda na balkanskem koridorju kaosa
Države na tako imenovanem balkanskem koridorju so si do zdaj prizadevale le za čimprejšnjo napotitev množic k sosedam. Slovenski premier Miro Cerar je v zadnjih dneh zelo zaostril retoriko, po njegovem mnenju bi brez akcijskega načrta in takojšnjih konkretnih ukrepov »EU začela razpadati, vsaka država pa bo začela skrbeti sama zase«.A madžarski premier Viktor Orban je že na vrh prišel s ciničnimi pripombami. »Sem le opazovalec,« je povedal. Po postavitvi ograje še na meji s Hrvaško balkanska pot ne poteka več čez njegovo državo. Tako je bil pripravljen na podlagi lastnih izkušenj dati nasvete drugim članicam. Vodilo da bi moralo biti spoštovanje pravil. Obžaloval je, da prej nihče ni poslušal njegovih nasvetov o nujnosti varovanja meje v Grčiji.
Tudi grški premier Aleksis Cipras je opozarjal, da je kritični partner Turčija. Rešitve brez urejanja razmer v državah vstopa na balkanski koridor ne bo. Grčija begunskemu pritisku že tako dolgo ni kos. Zgolj prejšnji teden je na egejske otoke iz Turčije prišlo več kot 50.000 ljudi in država s velikimi strukturnimi težavami tega ne more obvladati. »Grčija najbolj potrebuje pomoč,« je ocenil zunanji minister predsedujočega EU Luksemburga Jean Asselborn. Predvidno je, da bi iz Grčije bolj organizirano začeli premeščati begunce po EU.
Večja vloga Frontexa
»Izredni časi zahtevajo izredne ukrepe,« je povedala nemška kanclerka Angela Merkel. Ključna tema je, kako bi ljudem na balkanski poti v hudih težavah, zagotovili pomoč in človeka vredno obravnavo. Morali bi razvijati centre za registracijo beguncev v Grčiji in bolje varovati zunanje meje. Da bi krizo lahko obvladali, je po njenem mnenju nujno sodelovanje s Turčijo. Tako bi proces pripeljali iz »nezakonitosti v zakonitost«. EU in Turčija bi si po njenem mnenju morali pošteno razdeliti bremena.
Na podlagi sklepov balkanskega vrha bo večjo vlogo pri nadziranju balkanskega toka beguncev dobila evropska agencija za meje Frontex. Okrepil naj bi se nadzor v Egejskem morju, agencija bo delovala v Grčiji za boljše registriranje beguncev. Frontex bi začel delovati tudi na grških mejah z Albanijo in Makedonijo. Albanija je obravnavana kot država, v katero bi se v primeru zapletov na balkanski poti, lahko preusmeril tok beguncev. Tudi na Hrvaškem bi Frontex utegnil dobiti večjo vlogo pri zaznavanju nezakonitih prehodov meje in registraciji beguncev.
Tranzitne države na balkanski poti naj bi tudi naredile več za boljše razmere, v katerih se znajdejo begunci na njihovih tleh. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je za Bild povedal, da »vsak dan šteje, saj bodo sicer družine kmalu propadale v hladnih rekah na Balkanu«. Tako naj bi države zagotovile več hrane, zatočišč, zdravstva, vode, sanitarij. Namesto soliranja naj bi medsebojno izmenjevale informacije o razpoložljivih zmogljivostih. V prizadevanjih za boljši položaj na njihovih tleh bodo dobile pomoč visokega komisariata Združenih narodov za begunce.
Srbija noče biti tamponska cona
Grčija je izrazila namero, da bo povečala zmogljivosti sprejem beguncev na 50.000 beguncev. Težišče tega naj bi bilo na celini. Tudi čimprejšnje vračanje migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, je bilo postavljeno za prednostno nalogo na Balkanu. Tistim, ki ne zaprosijo za azil že takoj na prvi meji, bi vstop lahko zavrnili že takoj. To naj bi se zgodili na prvi točki njihovega vstopa v EU. Posebna pozornost bo namenjena vračanju ljudi v države, kakršne so Afganistan, Bangladeš, Irak in Pakistan.
»Sploh ne!« je srbski premier Aleksandar Vučić odgovoril na vprašanje, ali se boji tega, da Hrvaška in Slovenija postavita ograje na mejah. V Bruslju je sicer govoril, da v Srbiji ne bodo postavili ograj ali zgradili zidu. Edina izjema bi bila, če bi mejo zaprli Avstrija in Nemčija. »Kaj naj potem naredimo. Naj bomo tamponska cona?« se je vprašal.
