Tiskane izdaje
Ljubljana - Pogajanja o brexitu potekajo prepočasi, da bi britanska in evropska stran v predvidenem jesenskem časovnem roku lahko dosegli dogovor o ključnih vprašanjih, je v intervjuju za britanski Guardian pojasnil slovenski premier Miro Cerar.
Njegova ocena poteka pogajalskega procesa, ki se je začel pred dvema mesecema in bo predvidoma trajal vse do konca prihodnjega leta, je zbudila zanimanje otoških medijev in bo po vsej verjetnosti odmevala tudi v Westminstru. Cerar je namreč postal prvi voditelj katere koli države EU, ki je javno izrazil prepričanje, da Združeno kraljestvo in Evropska unija do jeseni ne bosta uspela rešiti treh ključnih odprtih vprašanj, s katerimi EU pogojuje uspeh pogajanj o brexitu.
»Mislim, da bo proces zagotovo trajal dlje časa, kot smo pričakovali na začetku pogajanj. Na mizi je toliko težkih vprašanj, da je nemogoče pričakovati, da bodo vsa rešena v skladu s prvotnim urnikom,« je v pogovoru za britanski časnik poudaril Cerar, ki se bo oktobra udeležil zasedanja evropskega sveta, na katerem bodo voditelji EU glasovali o tem, ali je bil pri pogajanjih o višini izstopnega računa, zagotavljanju pravic evropskih državljanov in mejnem režimu na Irskem dosežen zadosten napredek.
Brez potrditve sveta se proces ne bo mogel premakniti v drugo fazo, to pa bi otežilo predvsem načrte britanske strani, katere ambicija je doseči čimprejšnji trgovinski dogovor z EU. Cerar v intervjuju po pričakovanjih ni zašel v podrobnosti znanih razhajanj, a je ne glede na to odločno zavzel znana stališča evropskih pogajalcev in namignil, da je Britanija tista, ki povzroča zastoj v pogajanjih s svojimi pretiranimi pričakovanji. »Kot smo dejali na začetku, ne more biti nobenega prebiranja češenj,« je vztrajal Cerar. »Pred sabo imamo zelo kompleksno celoto, ki jo moramo rešiti.«
Slovenski politiki se o brexitu in kompleksnosti pogajanj do sedaj niso izdatno izrekali ne v domačih ne v tujih medijih. Čeprav je premier dejal, da od glavnega pogajalca evropske komisije za brexit Michela Barniera ni dobil zadnjih informacij o napredku pogajanj, si je težko predstavljati, da njegove izjave niso bile vnaprej usklajene z evropsko stranjo.
Težave na obzorju
Kljub napredku, ki sta ga London in Bruselj zabeležila v prvih dveh krogih pogajanj, je pred začetkom tretjega očitno, da med njima še vedno obstaja precejšnja vrzel, med drugim glede poplačila obstoječih britanskih obveznosti do EU in prihodnje vloge evropskega sodišča pri zagotavljanju pravic evropskih državljanov.
Pri prvem vprašanju vlada Therese May deluje na predpostavki, da država ni dolžna poravnati svojih obveznosti, če do marca 2019 z EU ne sklene celovitega dogovora o izstopu. Britanija je pripravljena plačati račun le v primeru, če se lahko s tem izogne morebitni gospodarski škodi, ki bi jo povzročila uvedba carin. Posledično noče razpravljati o višini računa vse dokler ni dogovora o vseh drugih odprtih vprašanjih. Britanski minister za izstop iz EU David Davis je konec tedna v kolumni za Sunday Times pozval k pogovorom o prihodnjih odnosih. Po njegovem mnenju sta prvi in drugi krog pogajanj pokazala, da je vprašanje trgovine neposredno povezano z reševanjem problema meje na Irskem in kot tako ne more biti izključeno iz pogajanj.
Razmišljanje Londona je v tem pogledu diametralno nasprotno tistemu v Bruslju, ki se o trgovinskih odnosih noče pogovarjati preden strani ne dosežeta načelnega soglasja glede ključnih vprašanj in dokler ne izve, kako bo napolnil svoj proračun v prihodnjih letih.
Glavna pogajalca Michel Barnier in David Davis. Foto: AP/Geert Vanden Winjgaert
Evropska zahteva, da sodišče EU (ECJ) po brexitu ostane temeljni garant pravic evropskih državljanov, ki živijo na Otoku, predstavlja drugo veliko oviro. Britanski evroskeptiki vztrajajo, da je takšno pričakovanje nerazumno, med drugim zato, ker EU ves čas govori, da bo Britanijo po brexitu obravnavala kot »tretjo državo«. Ohranitev jurisdikcije ECJ bi po njihovem pomenila neposredno vmešavanje v britansko suverenost in predstavljala nekaj, kar bi bilo nesprejemljivo za katero koli »tretjo državo«. Namesto tega predlagajo, da se za reševanje morebitnih sporov ustanovi nov neodvisen sodni organ, v katerega bi sodnike imenovali obe strani.
Vlada Therese May naj bi to svoje stališče ta teden tudi uradno predstavila javnosti. Prejšnji teden se je zavzela za oblikovanje začasne carinske unije z EU, ki bi preprečila nastanek gospodarske škode na obeh straneh Rokavskega preliva, Britaniji pa dala dovolj časa, da z različnimi državami sveta sklene trgovinske dogovore in s tem nadomesti kakršnekoli morebitne izgube, ki bi izvirale iz oteženega trgovanja z državami EU. Mnogi so njen predlog razumeli kot poskus pospešitve pogajalskega procesa.
