»To je moja zadnja zmaga,« je po razglasitvi rezultatov drugega kroga predsedniških volitev izjavil njihov zmagovalec, 73-letni Miloš Zeman, ki je bil že zadnjih pet let predsednik te vzhodnoevropske države z okoli 10,6 milijona prebivalci.
»V naslednjem mandatu bom manj aroganten in bolj ponižen,« je obljubil Zeman, ki slovi po svoji ostrojezičnosti in bojevitem odnosu do (nekaterih) novinarjev. Nekdanji dolgoletni voditelj čeških socialdemokratov, ki so ga pred petimi leti izvolili na prvih neposrednih predsedniških volitvah v državi, je pred dvema tednoma zmagal že v prvem krogu volitev, za drugi krog pa so analitiki pravilno napovedovali, da bo spopad med Zemanom in njegovim pet let mlajšim tekmecem Jiříjem Drahošem uravnotežen, rezultati pa tesni. Na koncu je le kakšnih 150.000 glasov odločilo o zmagi dosedanjega predsednika nad političnim »zelencem«, kemikom in nekdanjim prvim človekom Češke akademije znanosti Drahošem.
Zeman je napovedal, da se bo med drugim mandatom osredotočil na boj za uveljavitev »aktivnega državljanstva«, večje neposredne demokracije, ki bo običajnim ljudem omogočila večji vpliv pri političnem odločanju. Potem pa je v svojem starem slogu dodal, da je po svojih izkušnjah dognal, kako so »nekateri novinarji in politiki« precej manj inteligentni od »običajnih ljudi«.
Odnos do pribežnikov eno vodilnih vprašanj
»Priča smo bili spopadu med populističnimi, protiestablišmentskimi nagnjenji večjega dela prebivalstva s preostalim delom družbe,« je za britansko medijsko korporacijo BBC povedal nekdanji češki veleposlanik v Londonu in tesni sodelavec nekdanjega, zdaj že umrlega češkega predsednika Vaclava Havla Michael Žantovský. Pri vsem tem pa je bilo po njegovih besedah najbolj smešno to, da je bil voditelj protiestablišmentskega tabora v resnici sam voditelj establišmenta – predsednik države. Za Jiříja Peheja, ki vodi akademski center newyorške univerze v Pragi, pa je med zadnjo predsedniško kampanjo šlo za spopad med »bolj modernimi pogledi«, ki jih je predstavljal Drahoš, in vztrajanjem pri stališčih, na katere »še vedno vpliva naša komunistična preteklost«, ki mu sledijo privrženci Zemana. Še pred drugim krogom volitev je češki analitik za ameriško televizijo CNN izjavil, da bo njegov izid pokazal, ali »smo sposobni stopiti korak onstran postkomunistične dobe ali pa bomo ostali še vedno miselno ujeti v njo«.
Eno od vodilnih predvolilnih vprašanj med zadnjo kampanjo je bil odnos do pribežnikov. Zaradi češkega zavračanja solidarnostne razmestitve migrantov po vseh članicah Evropske unije je evropska komisija sprožila tožbo proti Pragi (ter Budimpešti in Varšavi), Zeman pa je po besedah analitika Peheja »najbrž najbolj odkrito protimigrantski in protimuslimanski vodilni politik v Evropi«. Sicer je tudi njegov tekmec Drahoš nasprotoval »prisilnim« bruseljskim kvotam, a če gre verjeti češkemu političnemu analitiku Jakubu Charvátu, so o končnem izidu volitev odločila prav Zemanova zelo jasna protimigrantska stališča. Na ameriški novičarski agenciji Bloomberg so ugotovili, da je Zemanov uspeh »zmaga za protiestablišmentske politične sile, ki se borijo proti evropskim liberalnim, multikulturnim vrednotam, in okrepitev skupine, v katero spadata madžarski ministrski predsednik Viktor Orbán in poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost«.
»Rusi se ne bi mogli bolj veseliti«
Izidov čeških volitev ne slavijo zgolj zagovorniki »neliberalne« demokracije znotraj Unije, če gre verjeti zahodnim medijem, ki so že v svojih naslovih poročil iz Prage poudarjali, da je na volitvah proruski kandidat Zeman premagal prozahodnega oziroma proevropskega Drahoša. »Rusi se ne bi mogli bolj veseliti,« je prepričan Michal Kořan iz praškega mnenjskega središča Inštitut Aspen. »Že brez ruskega vmešavanja – in po mojem prepričanju so se nedvomno vmešavali – se Evropa sama cepi narazen, ne da bi bilo Rusom treba kaj posebej storiti,« je za ameriški dnevnik New York Times povedal češki analitik. Njegov kolega Pehe je prepričan, da so tovrstne bojazni pretirane, da Zemanova ponovna izvolitev ne bo vplivala na zunanjepolitično usmeritev Češke in da so zahodni mediji posvetili pretirano pozornost izbiranju novega češkega predsednika, ki ima zgolj simbolično funkcijo. A ne glede na to, »ali nam je to všeč ali ne«, je po njegovih besedah Zeman postal na Zahodu simbol proruske in prokitajske politike, njegova zmaga pa je dojeta kot znamenje, da Češka pristopa v isti tabor kot Madžarska in Poljska. »To je slaba novica teh volitev. Predstava, ki jo imajo o Češki po svetu. Ta predstava pa za našo državo ni dobra,« je v soboto Pehe povedal v komentarju za Radio Praga.
Tiskane izdaje
