Praga – Višegrajska skupina zadnja leta predvsem zaradi tujih naložb zmanjšuje razvojni zaostanek za zahodom. Najuspešnejša je Češka, ki po marsikaterem kazalniku prehiteva tudi Slovenijo. Vendar pri višini plač na Češkem še vedno capljajo za Evropo, poudarja predsednik češke gospodarske zbornice.
Četverica si je kljub gospodarskim dosežkom zaradi zapiranja vrat beguncem in migrantom ter kratenja človekovih pravic prislužila več črnih pik preostalih držav članic. A politična stališča Češke niso primerljiva z razmerami na Poljskem in Madžarskem, je odločen profesor ekonomije na praški Karlovi univerzi, mednarodni svetovalec ameriške banke Goldman Sachs in nekdanji politik.
Zdi se, da Češka piše zgodbo o uspehu. S štiriodstotno stopnjo brezposelnosti prehiteva celo Nemčijo in je med najmanj zadolženimi državami v EU. Čemu pripisujete ugodne gospodarske kazalnike?
Češki odločevalci so vedno imeli smisel za makroekonomsko stabilnost. Celo med vojnama, ko je sosednji Nemčijo in Poljsko udarila hiperinflacija, je Češkoslovaški uspelo ohraniti stabilnost. Očitno imamo to v krvi. Smo tudi industrijska država in veliko izvozimo, predvsem v Nemčijo.
Vendar ugodni makroekonomski kazalniki niso vse. Ljudje na ulicah so s političnimi strankami in elitami kot povsod po Evropi in svetu nezadovoljni. V zadnjih desetletjih se naše plače skoraj niso dvignile. Pri tem za približno 40 odstotkov zaostajamo za Nemčijo in capljamo za celotno Evropo.
Ampak v gospodarski zbornici ste pri višanju plač previdni.
Seveda bi si vsi želeli višje plače. Verjamem tudi, da so češki podjetniki na dvig pripravljeni, ampak moral bi temeljiti na doseganju večje produktivnosti in konkurenčnosti na trgu, ne le razmišljanja, da pri višini plač zaostajamo za najbolj razvitimi državami. To bi dosegli z vlaganjem v boljšo infrastrukturo, investicijami v telekomunikacijo, boljši izobraževalni sistem in podobno.
Zelo pomembno vprašanje za celotno osrednjo Evropo je tudi, kako velika tuja industrijska podjetja prepričati, da pri nas vlagajo v visokotehnološka podjetja, namesto da zgolj odpirajo industrijske obrate, ki ponujajo predvsem delovna mesta za nižje kvalificirano delovno silo in hkrati za velike dobičke podjetij.
Na Češkem boste oktobra izbirali novo vlado. Ključna tekma bo med sedanjim premierom Bohuslavom Sobotkom in nekdanjim finančnim ministrom druge največje stranke Ano Andrejem Babišem, ki ga mnogi primerjajo s Trumpom.
Njegova stranka vodi po vseh javnomnenjskih raziskavah. Mislim, da ne bo dosegel absolutne večine, prehitro pa je špekulirati o tem, s kom bo v koaliciji. Primerjava s Trumpom je na mestu. Politika obeh odgovarja na splošno nezadovoljstvo in razočaranje nad političnimi strankami, ki so jim poleg globalizacije in odprte družbe obljubljale še socialno varnost in majhne stroške. To se ni zgodilo, zato se ljudje zatekajo k populistom. Oba sta bogata poslovneža, ki sta neposredna, le da je Babiš pri tem previdnejši.
Omenili ste, da so številni Čehi nezadovoljni s sedanjo Evropsko unijo. Vendar tudi ta je zaradi migracijske politike nad višegrajsko četverico razočarana.
Čeprav je bilo med nami nekaj razhajanj, prosim, nikar Češke ne primerjajte s Poljsko in Madžarsko.
Zakaj ne? Ne nazadnje ste poleg Slovaške vse v višegrajski skupini.
Sedanja vlada nacionalizma ne poudarja tako, kot ga poudarjajo na Madžarskem. Ne oviramo temeljnih človekovih pravic, kot to s spremembami ustave in rušenjem moči sodstva počnejo na Poljskem. Z državama nismo v istem košu. Najobčutljivejše je migracijsko vprašanje. Ideja multikulturalizma je bila v času množičnih prihodov kratkoročna, saj Evropa ni bila pripravljena na tolikšno število migrantov. Če so zmogli Nemci, to še ne pomeni, da zmorejo vse druge države. Nikoli nisem bil tako kritičen do evropske integracije – stališča populistov sovražim. Sem pa kritičen do projekta Evropske unije, ker nima vseh razmer za učinkovitost. Samo nedavni primer, ki je pokazal razlike pri kakovosti hrane med vzhodom in zahodom, sili naše državljane v sumničavost, ali bi se morali počutiti kot drugorazredni evropski državljani.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je višegrajskim državam po izvolitvi očital, da se v Uniji vedejo, kot da so v supermarketu predvsem zaradi nespoštovanja sprejemanja beguncev.
Strinjam se z njegovo politiko, ki je dobra tako za Francijo kot za Evropo. Vendar v osrednji Evropi so drugačne razmere kot v Franciji, kjer so zaradi gospodarske situacije ljudje izjemno razočarani. To se lahko z Macronom spremeni.
Kaj se lahko Slovenija nauči od Češke?
Nočem biti nekdo, ki pametuje, kaj morate narediti. Vendar jasno je, da smo na koncu devetdesetih več podjetij privatizirali, medtem ko se je Slovenija tega močno otepala. Mislim, da je to lahko vzrok nekaterih vaših kasnejših gospodarskih težav. Ste majhna, a inteligentna država, kjer ljudje na splošno ne živijo slabo, od prihodnje vlade pa bo odvisno, v katero smer boste šli.