Tiskane izdaje
Politični zapleti ta teden v Pragi ne pričajo le o tem, da se neusmiljeno bliža oktober, ko bodo Čehi volili 200 novih poslancev spodnjega doma parlamenta, temveč tudi o tem, da bodo prihodnje leto še predsedniške volitve. Na teh se bo znova potegoval za položaj sedanji predsednik Miloš Zeman, ki je začel predvolilno kampanjo tako, da je v četrtek presenetil voditelja vlade in vladajoče socialdemokratske stranke Bohuslava Sobotko, ko je javno sprejel njegov odstop, čeprav mu ga ta sploh še ni izročil. Dva dni pred tem je premier le napovedal, da bo to v kratkem storil in o svoji nameri do konca tedna obvestil predsednika. Sobotka je bil vidno osupel, ko je slišal predsednikove besede, danes pa je prav to Zemanovo odločitev, da bo sprejel (uradno sploh še ne ponujen) odstop premiera, ne pa tudi celotne vlade, navedel kot razlog, da se je premislil in pravzaprav ne bo zapustil premierskega položaja.
Češki Trump
Namesto tega bo, tako je vsaj napovedal, odstavil finančnega ministra Andreja Babiša, zaradi katerega je premier na začetku tedna sploh presenetil z izjavami o razpustitvi vlade. Sobotka je dejal, da ne more več zaupati Babišu, ki ga je ameriška poslovna revija Forbes razglasila za »češko različico Donalda Trumpa« in mu naračunala 3,3 milijarde dolarjev premoženja. Po premierovih besedah finančni minister in voditelj koalicijske stranke Ano (Da) ni odgovoril na obtožbe o davčnih utajah iz časov, ko je imel v rokah češki konglomerat Agrofert. Temu se je kot minister po novi zakonodaji moral odpovedati, toda v javnosti so vzniknila vprašanja, ali je prenesel lastništvo po zakoniti poti in za to tudi plačal davke. Babiš, ki ga nekateri imenujejo tudi »češki Berlusconi«, je zanikal premierove očitke, njegove prvotne napovedi, da bo razpustil celotno vlado, pa označil za »obupano dejanje obupanega človeka«.
Ko voditelj vladajoče socialdemokratske stranke, za katero je pred štirimi leti glasovala petina volivcev, le pol leta do parlamentarnih volitev pogleda rezultate javnomnenjskih anket, mora biti obupan. Leta 2013 je na volitvah z manj kot dvema odstotnima točkama zaostanka presenetila drugouvrščena novinka Ano, ki je po Babiševih besedah »desničarska stranka z občutkom za socialo«. Zdaj so merjenja pokazala, da bi za trenutno v stranki priljubljenega milijarderja glasovala skoraj tretjina volivcev, medtem ko so vladajočim socialdemokratom nekateri anketarji namerili celo manj kot 15 odstotkov podpore.
Politični dogovor?
Javnomnenjske raziskave so tudi pokazale, da je med češkimi politiki od Babiša bolj priljubljen le še Zeman. Zato je bila predsednikova odločitev, da javno sprejme še ne ponujeno odstopno izjavo premiera, po mnenju analitika Milana Niča s slovaškega inštituta Globsec nekakšen »politični dogovor«, najbolj priljubljeni politik v državi, ki ima v rokah odločitev o sklicu (predčasnih) volitev in odloča o novem premieru, pa da razmišlja, kako bi po priljubljenosti drugouvrščenega kolega najlažje pripeljal na premierski položaj. Če se bo to zgodilo, bosta na vodilnih položajih pristala politična populista. Neimenovani politični komentator ju je na spletišču Deutsche Welle označil za »klovna«, ki pa ne bosta bistveno spremenila zunanjepolitične usmeritve države. Nekateri se bojijo, da bo sprememba na vrhu izvršne oblasti približala Češko »neliberalni« polovici višegrajske četvorke, Madžarski in Poljski.
Zeman bo za podporo Babišu zahteval kaj v zameno, je poudaril češki politolog Vít Dostál. »Predsednik bo najbrž hotel odločiti, kdo bo novi zunanji minister. To je zanj ključni položaj za izpolnitev ambicij,« je dejal Dostál. Komentator Jiří Pehe, ki je nekoč svetoval predsedniku Václavu Havlu, je za Deutsche Welle izjavil, da Babiša zunanja politika ne zanima in je ne razume. »Nevarno bi bilo, če bi vodenje zunanjega ministrstva prepustil koalicijskim partnerjem iz vrst nacionalistične desnice ali komunistov.«
