Tiskane izdaje
Bruselj – Evropska unija poskuša povečati in poenostaviti mobilnost vojaških enot in opreme po vsej celini. Da bi to dosegli, bo pri načrtovanju novih infrastrukturnih projektov treba upoštevati tudi vojaške in obrambne potrebe.
V spremenjenih varnostnih razmerah in v pričakovanju nadaljnjih sprememb se vojske članic Evropske unije in zveze Nato pogosto spopadajo z vprašanjem, kako enote in opremo iz enega dela Evrope čim hitreje premestiti na drugi konec celine.
Več milijard evrov vredni posegi
Poleg zastarele in neustrezne prometne infrastrukture, denimo preozkih cest in železniških tirov ter mostov s premajhno nosilnostjo, vojaške enote na rednih in izrednih premikih med državami ovirajo tudi številni birokratski postopki. Evropska komisarka Violeta Bulc je zato včeraj predstavila nov akcijski načrt za vojaško mobilnost. Ta novi korak k vzpostavljanju evropske obrambne unije bi po neuradnih ocenah lahko stal več milijard evrov in bo moral biti upoštevan v evropskih proračunskih pogajanjih.
Prepričljivega odgovora na vprašanje, kako bi vojaško opremo in enote iz države A v državo B pravočasno, denimo v zahtevanih treh dneh namesto v enem tednu, ni. Predvsem ZDA so se v zadnjem obdobju veliko pritoževale nad počasnostjo premikov vojske po stari celini in zahtevale nekakšen »vojaški schengen«, v katerem za prehajanje meja ne bi bilo birokratskih ovir. »Zagotoviti moramo, da smo pripravljeni za primer, ko moramo biti pripravljeni,« je na predstavitvi novega akcijskega načrta za vojaško mobilnost povedala Violeta Bulc.
Za hitro in brezhibno mobilnost na celotni celini
Načrt naj bi bil napredek k uresničevanju cilja predsednika Jean-Clauda Junckerja za vzpostavitev popolne evropske obrambne unije do leta 2025. To naj bi pod črto omogočilo boljšo varnost. Poimenovanje vojaški schengen se Bulčevi ne zdi primerno, saj da je projekt »del obrambne strategije za celotno EU«. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je sporočila, da boljša vojaška mobilnost zagotavlja večjo učinkovitost EU v preprečevanju kriz, razmeščanju misij in odzivanju na izzive, ki se pojavljajo.
Prvo področje, na katerem naj bi začeli intenzivneje in bolj usklajeno delovati, je infrastruktura. Pri načrtovanju infrastrukturnih projektov da bi morali upoštevati vojaške potrebe. »To pomeni učinkovitejšo uporabo javnega denarja in bolje opremljeno prometno omrežje, kar zagotavlja hitro in brezhibno mobilnost na celotni celini. To je stvar kolektivne varnosti,« je povedala Bulčeva. Ker je na mizi šele okvirni načrti, si bo Bruselj najprej začel prizadevati, da bi ugotovili, »kaj bi sploh morali narediti«.
Vojaška mobilnost
V prvi fazi do sredine letošnjega leta, naj bi članice v sodelovanju z drugimi akterji, tudi v posvetovanju z Natom, določile vojaške zahteve na področju mobilnosti. V drugi fazi, do konca leta, naj bi na vseevropskih transportnih omrežjih (TEN-T) ugotovili pomanjkljivosti glede njihove primernosti za vojaške transporte. Po načrtu bo evropska komisija identificirala del omrežja, ki je primerno za vojaške transporte, vključno z nujno nadgradnjo infrastrukture. Ugotovljeni bodo projekti za dvojno rabo in njihovi stroški. Naslednja naloga bo izdelava prednostnih projektov.
Da bi bili doseženi cilji, bi naložbe po neuradnih ocenah morale znašati »več milijard« evrov in bi morale biti upoštevane v pogajanjih o prihodnjem sedemletnem proračunu EU. V pilotski analizi, narejeni lani na severnomorskem-baltskem koridorju TEN-T, so v več državah ugotovili, da nosilnost mostov ni dovolj velika za transporte posebno težkih vojaških vozil. Enaka je bila ugotovitev za del železniških tirov. Slovenija je na jadransko-baltskem koridorju, na enem od devetih v jedrnem evropskem omrežju.
Birokratski postopki
Drugo področje načrta so birokratski postopki, ki morajo biti izvedeni pri vojaških transportih po Evropi. Poenostavljena in usklajena naj bi bila pravila o prevozu nevarnih snovi in carinski predpisi, denimo o izvozu in ponovnem uvozu vojaške opreme. Tudi na področju dovoljenj za čezmejna gibanja naj bi zagotovili učinkovitejše postopke. V primeru črnih scenarijev takšne birokratske ovire predvidoma sicer res ne bi bile ovira, v že vsakdanjem vojaškem sodelovanju povzročajo zamude, dodatno delo in stroške.
Pri vseh odločitvah o vojaški mobilnosti bodo imele glavno besedo države članice.
Ponudbe za več sto vojaških terenskih vozil in specialnih vozil
Ministrica za obrambo Andreja Katič se je včeraj v Budimpešti udeležila srečanja s kolegi iz držav srednje Evrope. Razpravljali so o varnostnih razmerah v regiji in možnosti reševanja morebitnega poslabšanja razmer na področju migracij. Ministrica Katičeva je dejala, da Slovenija zelo poudarja stalno strukturirano sodelovanje na področju varnosti in obrambe EU (Pesco).
Ob koncu srečanja so ministri sprejeli deklaracijo, v kateri so poudarili pomembnost reševanja migracijske problematike na ravni EU, ohranjanja stabilnosti na Zahodnem Balkanu ter pripravljenosti iskanja možnosti skupnega sodelovanja v Pescu. Ministri so sprejeli kratko deklaracijo, v kateri so poudarili pomembnost reševanja migracijske problematike na ravni EU in ohranjanja stabilnosti na Zahodnem Balkanu.
Medtem ko se je ministrica mudila v Budimpešti, so na ministrstvu v Ljubljani odpirali ponudbe za več sto vojaških terenskih vozil in specialnih vozil za potrebe ministrstva ter uprave za zaščito in reševanje. Prejeli so pet ponudb.
V prvem sklopu sta vojaška in specialna terenska vozila v treh izvedbah zagotavljala avstrijski ponudnik Franz Achleitner in ljubljanski A-Cosmos. Prvi je ponudil vozila po ceni od slabih 84.000 do dobrih 117.000 evrov, ljubljanski ponudnik pa za svoja vozila v tem sklopu pričakuje od 61.244 do do 68.076 evrov skupaj z DDV in davkom na motorna vozila.
V drugem sklopu, v katerem ministrstvo kupuje srednje velika in manjša specialna kombinirana vozila, je bila ljubljanska Avtotehna VIS edini ponudnik s cenami od slabih 17.000 do dobrih 27.000 evrov.
V četrtem sklopu sta intervencijska terenska vozila predstavila dva ponudnika. Avto center Lovše iz Spodnjih Jarš ponuja vozila po ceni dobrih 51.000 in dobrih 52.000 evrov. Autocommerce pa je v istem sklopu ponudil vozila, ki so za okoli 20.000 evrov cenejša.
Na ministrstvu za obrambo so nam pojasnili, da bo strokovna komisija še ta teden opravila analizo prejetih ponudb. V nadaljevanju bodo ponudnike pozvali k odpravi morebitnih računskih napak, formalnih nepravilnosti in k predložitvi morebitnih potrebnih pojasnil. Naročnik bo s ponudniki izvedel komercialna pogajanja, nato ponudniki oddajo končno ponudbo.
Po izvedenem javnem odpiranju končnih ponudb bo naročnik spet pregledal ponudbe in izbral najugodnejšo popolno ponudbo glede na posamezni sklop z odločitvijo o oddaji javnega naročila.
