Tiskane izdaje
Predstavniki južnega in severnega dela Cipra so po dveh mesecih premora danes znova sedli za skupno mizo. Pogovori o ponovni združitvi sredozemskega otoka, ki potekajo pod okriljem Združenih narodov, so se na zadnjem srečanju voditeljev obeh strani končali brez preboja glede nekaterih ključnih vprašanj. Tako grška kot turška stran kljub temu upata, da dolgotrajen proces iskanja rešitve za ciprsko vprašanje ni izgubil zagona.
Današnje srečanje v tamponskem območju, ki grški južni del otoka ločuje od turškega severa, analitiki opisujejo kot poskus ponovne vzpostavitve zaupanja. Februarski krog pogovorov v Ženevi so zaznamovala nesoglasja glede odločitve ciprskega parlamenta, da v šolah na jugu uvede obvezno počastitev obletnice posvetovalnega referenduma o združitvi Cipra z Grčijo, ki je bil izveden leta 1950.
Odločitev je po pričakovanjih naletela na odpor predstavnikov Severa. Ciprski parlament je v začetku meseca vendarle stopil korak nazaj in izglasoval amandma, s katerim je efektivno razveljavil kontroverzni zakon. S tem je tudi omogočil nadaljevanje mirovnih pogovorov, v katerih je bil v zadnjih dveh letih dosežen precejšen napredek.
Dogovor mora biti pravičen
Medtem ko sta se sprti strani dogovorili o večini zadev, povezanih z dogovorom o ponovni združitvi otoka, ki je na dva dela razpadel leta 1974, nekatera neprijetna vprašanja, med drugim glede prihodnje politične in varnostne ureditve, ostajajo kamen spotike.
Ciprski predsednik Nikos Anastasiades po poročanju AP vztraja, da bi uresničitev zahtev turških Ciprčanov po uvedbi krožnega predsedovanja v novonastali federaciji, na čelu katere bi se na nekaj let menjavali politiki z juga in severa, »paralizirala« državo. Nerešeno poleg tega ostaja tudi vprašanje nadaljnje prisotnosti turške vojske na otoku. Prebivalci turškega dela Cipra vztrajajo, da morajo turške enote še naprej ostati ključno zagotovilo njihove varnosti, medtem ko na jugu nad to možnostjo niso niti najmanj navdušeni.
Predsednik Severnega Cipra Mustafa Akıncı je po pisanju turške agencije Anadolu prejšnji teden dejal, da pogovori predstavljajo nov začetek za obe strani, a hkrati poudaril, da nobena od njiju cilja ne bo mogla doseči sama. Anastasiades je v nedavnem intervjuju za Reuters dejal, da bi bil trajen dogovor tako v interesu prebivalcev otoka kot Turčije. Toda vztrajal je, da bo referendum o združitvi otoka sklical le, če bo načrt, ki ga bosta dosegla z Akıncıjem pravičen. »Dogovor mora biti uravnotežen, ne sme pustiti vtisa, da ena stran izgublja napram drugi,« je poudaril.
