Tiskane izdaje
Bruselj – Tudi po dramatičnih sedmih mesecih, ki so sledili zmagi Sirize na januarskih volitvah, in sprejetju novega rešilnega programa v reševanju Grčije na obzorju še ni konca tveganj in nepredvidljivih zapletov.
Istega dne, ko je bila Atenam izplačana prva pomoč iz novega, tretjega rešilnega svežnja, se je grški premier Aleksis Cipras odločil za odstop, ki bo pripeljal do novih volitev. Videti je, da so posojilodajalke in bruseljske institucije Ciprasovo odločitev pričakovale. Cipras namreč potrebuje širšo legitimnost za izvajanje reformno-varčevalnega programa, ki je v nasprotju z obljubami Sirize o koncu politike zategovanja pasu. Ker je radikalno levi del Sirize nasprotoval programu, njegova vlada v parlamentu sploh ne bi mogla sprejemati ukrepov brez glasov opozicije.
V evropski komisiji so pojasnili, da odločitev grškega premiera zanje ni bila presenečenje, saj je bil njen predsednik Jean-Claude Juncker v rednih telefonskih stikih s Ciprasom. Za Bruselj je ključna široka podpora programu, ki se je že pokazala med glasovanjem o rešilnem programu v grškem parlamentu, in pravočasno sprejemanje reform. »Nimamo skrbi glede izvajanja ukrepov,« je povedala glasnica komisije Annika Breidthardt. Predvidoma volitve tudi ne bodo vplivale na izplačila obrokov pomoči Grčiji.
»Za mnoge ljudi je bil [Ciprasov] korak kar zaželen, da bi v grški vladi dobili jasno strukturo,« je za ORF povedal glavni koordinator skupine držav z evrom Thomas Wieser. Avstrijec kljub temu pričakuje, da bodo v prihodnjih tednih nastale manjše zamude pri sprejemanju prvih ukrepov, ki bi v skladu s programom morali biti uveljavljeni že do konca septembra. Med drugim bi morali sprejeti prve reforme, ki bodo po žepu udarile kmete, zagotoviti boljše delovanje sistema pobiranja DDV, sprejeti nadaljnje pokojninske ukrepe ...
Jeseni odločitev o vlogi IMF
Wieser je prepričan, da bi morali imeti pred očmi celotno triletno obdobje izvajanja rešilnega programa. Načrtovani so daljnosežni ukrepi na pokojninskem področju, zategovanje pasu, obsežna privatizacija … V skupini z evrom pričakujejo, da bo nova vlada sestavljena hitro po volitvah 20. septembra. Že oktobra bo na mizi eno najbolj žgočih vprašanj – dolžniške olajšave. Četudi posojilodajalke zavračajo klasični, nominalni odpis, utegnejo biti pripravljene na nadaljnje podaljševanje roka zapadlosti posojil in zniževanje obresti.
Jeseni bo postalo jasno tudi, kakšna bo prihodnja vloga Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v reševanju Grčije. Da bi se dokaj optimistična bruseljska pričakovanja uresničila, se mora najprej Ciprasu iziti račun. S še eno zmago na volitvah bi si po vseh manevrih v zadnjih mesecih utrdil oblast in se rešil nezadovoljnežev v parlamentarni skupini Sirize. Glede na javnomnenjske raziskave je Cipras kljub bolečim ukrepom, denimo višjemu DDV, še vedno daleč najbolj priljubljen. Po volitvah bi lahko sestavil tudi širšo koalicijo za prenovo države, odpravo klientelističnih struktur in zagon gospodarstva.
Grčiji je bilo iz 86-milijardnega svežnja pomoči odobren prvi obrok v višini 26 milijard. Namenjen je načrtovanim kapitalskim injekcijam banke in plačilu obveznosti do upnikov. Tako so Atene vrnile 3,4 milijarde evrov ECB. Tri milijarde evrov bodo zadržane do konca novembra, njihovo izplačilo je odvisno od zadovoljstva posojilodajalk z uresničevanjem reformnih zavez. Prvi pregled uresničenega bo oktobra. Če se bo Cipras iz protivarčevalnega revolucionarja res prelevil v velikega reformatorja, težav tako ali tako ne bo.
