Potem ko je Aleksis Cipras v četrtek popoldne odstopil s položaja predsednika grške vlade, je Atene po krajšem zatišju spet zajel politični vihar. Grki bodo kmalu - najverjetneje 20. septembra - odšli na predčasne parlamentarne volitve.
Grški analitiki, s katerimi smo se pogovarjali, Ciprasov odstop vidijo kot taktično potezo, s katero se z oblasti umika le začasno: njegov namen naj bi bil oblast utrditi. Po januarskih parlamentarnih volitvah, na katerih je zanesljivo slavila levičarska Siriza in po julijskem referendumu, na katerem so Grki s skoraj dvema tretjinama glasov zavrnili dogovor s trojko posojilodajalcev, bodo Grki septembra volili že tretjič v osmih mesecih. »Cipras preprosto ni imel druge izbire.
V takšni sestavi parlamenta ni mogel vladati. Zaradi vseh pritiskov iz Bruslja v Grčiji sploh še ni začel vladati. Odločil se je za politično tvegano potezo, a edino, ki jo je še imel na voljo,« je včeraj za Delo povedal grški politični analitik Janis Seferiadis, ki ne dvomi, da bo »nova Siriza« na septembrskih predčasnih volitvah spet zmagala, saj ima kljub vsem pretresom in odmiku od predvolilnih obljub daleč največjo podporo med političnimi strankami. »Cipras igra taktično igro. Zelo dobro ve, kaj dela, hkrati pa - kot v primeru referenduma - odgovornost prelaga na ljudi, kar mu omogoča moralno držo. Njegov cilj je z morebitnimi novimi koalicijskimi partnericami sestaviti trdno vlado, ki bo v sedlu preživela vsaj dve leti,« je prepričan Seferiadis.
(Aleksis Cipras. Foto: Louisa Goulimaki/AFP)
Seferiadis pravi, da se bo Aleksisu Ciprasu njegovo »premišljeno politično kockanje« izplačalo. Trenutno v Grčiji po njegovem mnenju namreč nobena od političnih strank niti približno ni sposobna pohoda na oblast, Siriza pa ima še vedno zelo veliko podporo javnosti.
»Ratingi« desničarske Nove demokracije, vodilne opozicijske stranke, so rekordno nizki, grška politična pokrajina pa se izoblikuje na novo.
»Lahko bi rekel, da smo zaužili čezmerno količino demokracije. Volili bomo že tretjič v osmih mesecih. In tudi predčasne parlamentarne volitve bodo že vnaprej razglašene za zgodovinske,« je nadaljeval Janis Seferiadis, ki je prepričan, da je Cipras s svojimi najbližjimi sodelavci zelo natančno in premišljeno izbral datum predčasnih volitev (20. september). Prve učinke tretjega in do zdaj »najostrejšega« paketa varčevalnih ukrepov, ki jih je helenski parlament sprejel v zameno za 86 milijard evrov pomoči, bodo Grki in Grkinje na svoji koži namreč čutili šele oktobra in takrat se bo, so prepričani naši grški sogovorniki, že več mesecev zelo velika podpora Sirizi začela topiti. Kljub hudi gospodarski, socialni in tudi humanitarni krizi, pri tem je nujno treba omeniti še begunski eksodus, v grških medijih še vedno prevladujejo politične in finančne teme, kar Sirizi in Ciprasu v tem trenutku celo ustreza, saj resnična Grčija, tista, ki se ne dogaja v parlamentarnih klopeh in v turističnih četrtih, hitro in nepovrnljivo tone.
Natančna izbira datuma predčasnih volitev
»Ciprasov odstop ni odstop. Je korak k utrditvi oblasti. Zdaj ko je bolj radikalno krilo Sirize ustanovilo svojo stranko, se je Cipras osvobodil 'notranjega' pritiska in bo v prihodnjih tednih stranko dejansko 'redefiniral'. Tako bo odprl tudi vrata za morebitne nove koalicijske partnerice – denimo stranki Reka (To Potami) in Pasok –, ki sta že javno izkazali interes za sodelovanje v novi vladi,« pravi sogovornik, ki je prepričan, da štirje tedni niso dovolj, da bi desnim strankam uspelo mobilizirati svoje volivce.
To še posebno velja za Novo demokracijo, katere poslanci so s podporo novim varčevalnim ukrepom in dogovoru s trojko posojilodajalcev omogočili Ciprasovo politično preživetje. Ga bodo tudi podaljšali? »Cipras je trenutno edini politik, ki ima v Grčiji širšo podporo. To je nekako ironično, a konec septembra ga bodo volili tudi števili zagrizeni nasprotniki Sirize. Težko bi rekli, da je to definicija političnega poraza, mar ne?« je sklenil Seferiadis.