Tiskane izdaje
Položaj v državi se lahko namreč že v nekaj dneh dramatično zaostri, če se bo zgodil pravi naval na banke, ki ne bodo več zmogle izplačevati niti majhnega dela depozitov. Tudi državna blagajna je prazna. Finančni minister Janis Varufakis je pred slovesom od ministrskega položaja za Telegraph ocenil, da bodo, »če bo treba«, vpeljali vzporedno likvidnost in zadolžnice IOU (I owe you). Grčija mora sicer že 20. julija plačati 3,5 milijarde evrov ECB. Brez tega plačila bi bila odrezana od sistema. Brez programa pomoči denarja ne bo imela.
Ne glede na dramatičen položaj in razplet referenduma bo Unija morala nadaljevati pogovore in narediti vse, da bi v Grčiji preprečila kaos, če bo državi in bankam res zmanjkalo evrov, ker pomoči ECB ne bo več.
Eden izmed scenarijev je, da Grčija uvede IOU, ki bi bile v obtoku ob evru. To bi bilo povezano s številnimi praktičnimi vprašanji, saj po pričakovanjih strokovnjakov zadolžnic ne bi nihče hotel sprejemati in bi hitro izgubile vrednost. Po drugi strani bi Grčija teoretično vpeljala pravo lastno valuto. Vsaj na kratek rok takšnega koraka predvidoma ne more logistično izpeljati.
Podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis je poudaril, da stabilnost celotnega območja evra ni negotova. To med drugim zagotavlja vzpostavljena bančna unija, evropski krizni sklad ESM za pomoč ranljivim članicam, delovanje ECB v okviru njenega mandata ... Na trgih državnih obveznic ni bilo večjih premikov, tudi za bolj ranljive države z obrobja z območja z evrom ne. Obstoj ogroženosti finančne stabilnosti celotnega območja z evrom ali njegovih članic je glavni pogoj, da država sploh lahko dobi solidarnostno pomoč iz sklada ESM.
Dvoumno je bilo Dombrovskisovo stališče, da bo Grčija ostala v Evropi. Ko ga je dopisniški kolega vprašal, ali je mislil, da bo ostala v evru, se je ognil neposrednemu odgovoru. Med finančnimi ministri članic sicer ni pripravljenosti na popuščanje od dosedanje politike. »Žogica je na grški strani igrišča,« je z besedno figuro – ki je bila v zadnjih tednih pogosto uporabljena – položaj opisal eden izmed jastrebov, finski finančni minister Alexander Stubb. Tudi za razpravo o odpisu dolgov po mnenju številnih ministrov ni nobene podlage.
Politično sporočilo upnikov o dolžniških odpustkih utegne postati sprožilec nove dinamike. Predstavniki grške vlade in opozicije od upnic pričakujejo zavezo, da se bodo lotile vprašanja vzdržnosti dolgov. Po oceni IMF Grčija ne more doseči cilja vzdržne zadolženosti (po ciljih iz leta 2012 bi dolg leta 2022 moral biti znatno pod 110 odstotkov BDP), ker ni izpolnila varčevalno-reformnih ciljev. Zato ocenjujejo, da bi Grčija za dosego tega cilja ob rešilnem programu (več kot 50 milijard za tri leta) potrebovala tudi 30-odstotni odpis dolgov evropskim partnerjem.
Eden od scenarijev IMF v primeru ublažitve reformnih in varčevalnih ciljev je, da bi se članice, tudi Slovenija, 100-odstotno odpovedale dvostranskim posojilom iz prvega rešilnega programa v skupni vrednosti 53 milijard evrov.
Sicer vprašanja (ne)vzdržnosti grškega dolga ni treba rešiti takoj, saj je Grčija z njegovim servisiranjem v deležu BDP obremenjena okoli evropskega povprečja. Že v rešilnem programu, ki se je 20. junija iztekel, ne da bi bil uresničen, je bila predvidena razprava o odpustkih po grškem sprejetju reform.
ECB o likvidnosti
Evropske borze so danes sicer začele v rdečih številkah in tudi evro je izgubil poldrugi odstotek vrednosti v primerjavi z dolarjem, a se je kmalu spet okrepil. Toda borze so v pripravljenosti.
Grčija bo morala že v petek poravnati dolgove zasebnim upnikom v višini dveh milijard evrov, kar bodo s svinčnikom za morebitno razglasitev nelikvidnosti v roki natančno opazovale bonitetne hiše, dvajsetega julija 3,5 milijarde pričakuje ECB. Medtem ko si v IMF, kateremu Grčija že prejšnji teden ni plačala dolžniškega obroka, lahko vzamejo nekaj tednov za odgovor, ECB eni od svojih članic ne sme kar tako prepustiti denarja. Sklepi o nujni likvidnostni pomoči, ki edina, pa čeprav le še komajda nad vodo drži grške banke, bodo zato odločilni.
»Cipras z odprtimi očmi
Krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel se je v ponedeljek odpravljala na posvetovanje k francoskemu predsedniku Françoisu Hollandu, že pred grškim referendumom pa je svojim strankarskim kolegom jasno pokazala svoje nezadovoljstvo zaradi grške skrajno leve in desno nacionalistične vlade. »S to vlado Grčija ne bo upoštevala evropskih načel sodelovanja,« so medijem kanclerkine besede navedli neimenovani viri v CDU, ki jih v kanclerski palači niso demantirali. Cipras je menda »trd in ideološki«, svojo državo pa »z odprtimi očmi pelje v zid«.
Francija morda ne bo enako ostra do grškega ravnanja v krizi, in to ne le zato, ker je državi denar posojalo več francoskih bank od nemških. Nedavna razkritja iz dediščine v Rusijo prebeglega ameriškega žvižgača in agenta Edwarda Snowdna tudi kažejo, da je socialist Hollande vsaj ob svojem nastopu na oblasti dvomil o nemških zahtevah po varčevanju in reformah ter je celo svoje prve pogovore z Merklovo o tem vprašanju označil za »šov«.
Bolj kot na krščanskodemokratsko kanclerko je tedaj računal na nemške socialdemokratske voditelje. To pa je bilo že pred več kot dvema letoma in nemška kanclerka se je medtem potrudila, da je tudi Hollandovo Francijo vključila v prvo vrsto reševanja vseh kriz evrskemu območju in Evropski uniji, Grki pa so na sam rob potrpežljivosti spravili tudi nemško SPD.
Čakanje na grške predloge
Odločitev o tem, kaj z Grčijo, pa za nobenega evropskega voditelja ne bo lahka in še posebno ne za nemško kanclerko, ki gotovo ne želi iti v zgodovino kot tista, ki je dovolila razkole v skupni evropski valuti in v Evropski uniji. Poleg tega pa Nemčija za Grčijo jamči s skoraj devetdesetimi milijardami evrov in še več prek ECB.
Kanclerkin predstavnik za tisk Steffen Seibert je danes povedal, da je treba počakati na grške predloge, saj nemška vlada vsaj za zdaj ne vidi temeljev za pogajanja o novem programu pomoči. Po njegovem prepričanju tudi varčevanje nima nič skupnega s podreditvijo, saj je uspehe prineslo že Španiji, Italiji in Irski. Medtem tudi nemško finančno ministrstvo zavrača odpis grških dolgov.
