Tiskane izdaje
Glasgow − Skoraj štiri milijone Škotov se je včeraj z optimizmom odpravilo na volišča, v upanju, da se bodo danes skupaj s sorojaki zbudili v jutro, kakršno so hoteli. Več kot polovici Škotov se je z objavo rezultata referenduma o neodvisnosti po dolgi noči čakanja želja izpolnila, poldrugi milijon, ki je upal, da se bo prebudil v prvi dan svobodne države, pa je razočarano povesil belo-modre zastave.
»Danes je na Škotskem žalostni dan za mnoge od nas, ki smo verjeli v boljšo prihodnost,« je za Delo povedala škotska aktivistka in producentka Ruth Millar, ki nad mislijo o slovesu od Londona sprva ni bila navdušena, a si je v mesecih kampanje premislila in odločno stopila na drugo stran. Svoj glas za neodvisnost je oddala v Glasgowu, največjem od peščice mest, ki so včeraj z večino podprli samostojnost. »Neizmerno sem ponosna na Glasgow, ki se je pogumno boril in glasoval ZA.«
Kljub grenkemu koncu so bili dnevi, ki so vodili do referenduma, po njenih besedah izredno pozitivni in navdihujoči. Politika je znova vstopila v njeno življenje. »In tu se ne bo končalo,« je prepričana. Trdno verjame, da je razprava o prihodnosti države prebudila Škote in številne skupnosti še tesneje povezala. Kljub temu da je referendum narod razdelil na privržence in nasprotnike samostojnosti, je prepričana, da so odnosi in vezi med ljudstvom trdnejše. »Pomislite na to, kaj smo dosegli kljub podpihovanju sovraštva in strahu. Uspeli smo na več nivojih. Da, Goljat je morda zmagal danes, a seme je posejano za naše otroke.«
Tri največje stranke londonskega Westminstra so v dneh pred referendumom Škote od samostojnosti poskušale odvrniti z obljubami po večji avtonomiji. Kljub glasu proti, vse politične strani zatrjujejo, da se je z današnjim dnem vse spremenilo. Zakaj? »Ker imamo zdaj priložnost, da spremenimo način upravljanja države. Za spremembe na bolje, ne le za Škote, ampak tudi za prebivalce Anglije, Walesa in Severne Irske. Za vsakega posameznega prebivalca Združenega kraljestva,« je za Delo povedal odpravnik poslov na britanskem veleposlaništvu v Ljubljani Christopher Yvon. Sam je z odločitvijo Škotov zadovoljen. »Referendum si bom zapomnil predvsem kot prikaz trdnosti in vitalnosti naše demokracije.« Britanska vlada je obljube, dane pred referendumom, začela izpolnjevati že danes. »O davkih, javni porabi in socialnem varstvu se bomo dogovorili do novembra, zakonodajni predlog pa bo pripravljen do januarja prihodnje leto. Ta bo enake prisojnosti, kot jih bo dobil škotski parlament, omogočil tudi Walesu, Angliji in Severni Irski.«
Prav obljuba po večji avtonomiji za vse dežele Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske je po besedah Ruth Millar najpomembnejši izkupiček padlega referenduma. »Številna sporočila in komentarji, ki prihajajo z vseh smeri, so sporočila hvaležnosti Škotski, ki je tlakovala pot spremembam.« A kljub temu velikih pričakovanj do vlade v Londonu ne goji. »Upam, da bo spoštovala obljubljeno, in videli bomo, kakšne pristojnosti bomo dobili.«
Čeprav neodvisne Škotske še ni pripravljena podpreti potrebna večina, ostaja optimistična, da bo narod v bodoče stopil skupaj. »Zame in za 1,6 milijona ljudi, ki so glasovali za neodvisnost in korak stran od statusa quo, je to le začetek.« Tako velika podpora neodvisnosti bi bila po njenih besedah še pred dvema letoma nedojemljiva. »Razprava na Škotskem in v celotnem Združenem kraljestvu se je šele začela in prepričana sem, da bodo mladi tisti, ki bodo gibanje gnali naprej.«
