Davčni Robin Hood še brez puščic

Bruselj – Od propada Lehman Brothers in začetka taljenja finančne sredice sveta je minilo že več kot sedem let, a v EU se v neskončnih razpravah še vedno razvnemajo strasti o ukrepih, s katerimi bi v prihodnosti nataknili uzde špekulantom.

Zadnji rok za vpeljavo davka na finančne transakcije (FTT), nekakšnega DDV za promet z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti, je bil 1. januar. A spet ne bo spoštovan. Ob njegovem izteku so finančni ministri desetih sodelujočih članic sprejeli skupno stališče, ki bo za evropsko komisijo podlaga za pripravo zakonodajnega predloga o FTT. Usklajevalec pogajanj, avstrijski finančni Hans Jörg Schelling, je dosežno označil za preboj in nov začetek.

Po izbruhu finančne krize so FTT razglašali kar za davek Robina Hooda, saj naj bi z njim jemali premožnim krivcem za krizo in bolj pošteno razdelili bremena reševanja bank. Zamišljen je bil kot globalni projekt. V drugih delih sveta se nad takšnimi idejami niso navduševali. Niti na ravni EU ne, najbolj sta bili proti Velika Britanija in Švedska. Upanje je bilo, da bi ga uvedla skupina članic z evrom. Neuspešno. Na koncu je ostala le deseterica: poleg Avstrije še Belgija, Francija, Grčija, Italija, Nemčija Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija. Spodnja meja za poglobljeno sodelovanje je devet članic.

Skupno stališče je zgolj načelno soglasje med sodelujočimi članicami, da bo FTT nekega dne uveden. O njegovih podrobnostih ukrep naj bi se še pogajali. Nejasno je, denimo, ali bodo najprej obdavčene zgolj transakcije z delnicami, izdanimi v kateri od sodelujočih držav, ali vsi papirji, s katerimi se trguje v njih. Ministri se nagibajo k prvemu. Estonija, kjer je veliko trgovine s »tujimi« papirji, se je od projekta FTT raje poslovila, ker je z njim povezanih še preveč nejasnosti in ker bi na koncu utegnili imeti od njega več škode kot koristi, tudi pri plačanih davkih.

Članice bi na leto zbrale od 30 do 35 milijarde evrov

Po osnovnem predlogu evropske komisije bi za obveznice in delnice davek v višini 0,1 odstotka. Za izvedene instrumente bi znašal 0,01 odstotka. Po bruseljskih izračunih iz leta 2013 bi članice z njim na leto zbrale od 30 do 35 milijarde evrov ali od 0,4 do 0,5 odstotka BDP. V številnih sodelujočih državah na čelu z Nemčijo ne finančna industrija ne gospodarstvo nista zadovoljni z ukrepom, ki bo po njihovi argumentaciji škodil konkurenčnosti EU in povzročil selitev delovnih mest. Tudi zato, ker da bodo njihova finančna središča v slabšem položaju.

Slovenija se je v času finančnega ministra Uroša Čuferja poigravala z mislijo, da bi izstopila iz projekta, ker bi s FTT utegnila imeti več stroškov, kot bo zbranega denarja v proračunu. V skupini desetih voljnih članic še vztraja. Po besedah Čuferjevega naslednika Dušana Mramorja bo Slovenija naredila novo oceno smotrnosti uvedbe davka, ko bodo pripravljeni novi predlogi in različni scenariji.

Prvi izračun evropske komisije glede FTT, za katerega je Bruselj trdil, da bo Sloveniji prinesel 180 milijonov evrov, bi po slovenskih izračunih državno blagajno napolnil le z desetimi milijoni. Finančni ministri članic, ki sodelujejo v projektu FTT, so podprli slovenski predlog, po katerem bo morala biti upoštevana finančna vzdržnost davka za vsako državo. Poleg tega naj bi analizirali vpliv na gospodarstvo in še zlasti za pokojninske sheme, saj bi pokojninski skladi po uvedbi FTT utegnili imeti višje stroške.