Desetletje krize, osem let varčevanja, tri leta Sirizine vlade

Atene – Po dolgem zatišju, ko je zaradi »večjih« zgodb izginila z naslovnic svetovnih časopisov, Grčija spet postaja nevralgično središče Evrope. Tokrat zaradi stopnjujočega se spora s Turčijo, podkupovalne afere Novartis in »makedonskega vprašanja«.

Evropski komisar za gospodarstvo in finance Pierre Moscovici je med nedavnim obiskom Aten izjavil, da bo Grčija po izteku tretjega varčevalnega paketa (avgusta) postala »absolutno suverena država« in s tem potrdil tisto, kar Grki in Grkinje vseh političnih prepričanj govorijo že vse od začetka varčevalnih politik pod nadzorom Bruslja, Berlina in mednarodnih finančnih institucij – da je bila Grčija od leta 2010 dejansko protektorat brez kakršnekoli suverenosti.

Toda tako bo ostalo tudi po izteku tretjega, najverjetneje zadnjega in hkrati najostrejšega varčevalnega »memoranduma«. Tega v slogu uslužnih podizvajalcev Evropske unije izvaja Sirizina vlada, ki je pred dobrimi tremi leti na oblast prišla prav z velikimi obljubami o prekinitvi varčevanja in vrnitvi – neodvisnosti. To se ni zgodilo. In – ne glede na vroče (ne le) politično dogajanje na številnih odprtih frontah, se to ne bo zgodilo niti čez pol leta, ko se bo iztekel tretji paket pomoči.

Infografika: Delo

O tem je prepričan tudi analitik Janis Kimpuropulus, ki meni, da posojilodajalci skupaj z evropskimi institucijami že ustvarjajo »hibridni sistem« za nadzor grškega gospodarstva po avgustu letos. »Sistem nadzora se bo še okrepil. Strožji bo kot po izteku paketov pomoči in varčevanja na Irskem ali na Portugalskem in trajal bo v nedogled – dokler Grčija ne bo odplačala 75 odstotkov dolgov. Naj spomnim – posojilodajalcem smo dolžni 230 milijard evrov,« je v Atenah za Delo povedal Kimpuropulus in dodal, da bo sistem nadzora prav tako eksperimentalen, kot so bili paketi pomoči in varčevanja – to bi po njegovih besedah lahko imelo za grško gospodarstvo in družbo, ki sta prestopila prag tretjega sveta, uničujoče posledice.

Varčevalni paketi se iztekajo, revščina se stopnjuje

Čeprav je Grčija obsedena z velikansko podkupovalno afero Novartis, v katero je vključen velik del starih političnih elit, in je prostor političnega diskurza (in tudi atenskih ulic) skoraj v celoti napolnila nacionalistična zgodba o (ne)upravičenosti imena Makedonija za grško severno sosedo, je jedro grške resničnosti še vedno socialni razkroj. Tega ne more ustaviti niti bližajoči se konec tretjega varčevalnega »memoranduma«.

Podobe nikoli številnejših brezdomcev, ki so tudi posledica skoraj desetletja finančne, gospodarske, družbene in politične krize, so vsaj tako zgovorne kot statistični podatki, ki - v nasprotju z vladajočimi grškimi in tudi nekaterimi evropskimi politiki - ne pričajo o okrevanju. Kaj šele o grški »zgodbi o uspehu«. Podatki kažejo, da se je v prvih štirih letih krize grško gospodarstvo skrčilo za 26 odstotkov.

Brezposelnost se je z manj kot deset odstotkov leta 2009 do leta 2015 povečala na dobrih 25 odstotkov, ko je približno 44 odstotkov Grkov in Grkinj že živelo pod pragom revščine. V času treh paketov varčevalnih ukrepov se je povprečna plača znižala za 37 odstotkov, pokojnine pa za 44 - v prihodnjih mesecih naj bi se znižale za še dodatnih 19 odstotkov. Službe je izgubila slaba tretjina javnih uslužbencev, grška kupna moč pa se je vrnila v leto 1986.

Infografika: Delo

Po podatkih najnovejše raziskave (Grške trgovsko-obrtniške konfederacije - GSEVE, november 2017) so trije od štirih brezposelnih Grkov »dolgotrajno brezposelni«, 51 odstotkov gospodinjstev je odvisnih od pokojnin. Kar 16,3 odstotka gospodinjstev si ne more privoščiti 500 evrov stroškov na mesec. Zelo se povečuje tudi revščina med zaposlenimi, najhuje pa je za mlade. Kar 72 odstotkov Grkov med 18. in 34. letom si želi delo poiskati v tujini, šokanten pa je podatek, da se je iz Grčije v letih 2010-2016 izselilo kar 710.000 grških državljanov - to so podatki, ki jih je navadno mogoče zaslediti na področjih, kjer je divjala vojna. Da se posledice krize ne »umirjajo«, dokazuje podatek, da je 62,4 odstotka grških gospodinjstev leta 2017 zaslužilo manj kot leto prej. Le trem odstotkom prebivalstva ob koncu leta uspe nekaj privarčevati. Skoraj polovica vprašanih je zaradi slabega finančnega stanja preložilo obisk zdravnika.

Infografika: Delo

Grčija - tretji svet

Grška vlada pod vodstvom levičarske Sirize s svojimi, kot jim pravi premier Aleksis Cipras, »evropskimi partnerji«, v javnih nastopih ponavlja mantro o okrevanju in skoraj metafizičnemu približevanju odrešitvi. Koncu varčevalnih paketov, ki so Grčijo po eni strani spremenili v državo tretjega sveta, po drugi pa gospodarstvo in tudi družbo v celoti priredili - podredili - potrebam Bruslja, Berlina in mednarodnih finančnih institucij.

Po nedavnem srečanju s predsednikom grške vlade je dal evropski komisar za gospodarstvo in finance Pierre Moscovici jasno vedeti, da Evropska unija in mednarodne denarne institucije ne načrtujejo novega »memoranduma« - finančne pomoči, pogojene s paketom varčevalnih ukrepov. Memorandum v vrednosti 86 milijard evrov, sicer že tretji po letu 2010, se bo iztekel konec avgusta. Takrat bo, je dejal Moscovici, Grčija absolutno suverena država, toda posojilodajalci bodo Atene še dolgo - najmanj štiri leta - tiščali za vrat.

»Ker se bodo zaveze programa nadaljevale tudi po tem, ko se bo ta iztekel, bo prisotna tudi potreba po primernem tipu 'postprogramskega' nadzora. Toda bodimo jasni: novega memoranduma ne bo,« je zagotovil Moscovici. Da se obdobje varčevalnih memorandumov končuje, je ta teden potrdil tudi grški minister za finance Evklid Cakalotos, ki je kot zvest podizvajalec bruseljske in berlinske politike kljub svoji pripadnosti levičarski Sirizi postal v zadnjih dveh letih zelo priljubljen gost vseh ključnih evropskih institucij in mednarodnih denarnih skladov.

Infografika: Delo

»Država pripravlja lastno 'zaščitno območje', s katerim bomo 'pokrili' potrebe Grčije za veliko več kot le eno leto,« je samozavestno dejal Cakalotos in dodal, da bo grška vlada, ki si je v zadnjih treh letih po njegovem mnenju »pridobila kredibilnost«, v prihodnjih mesecih pripravila svoj lastni »postmemorandumski« načrt. Ta bo, je dejal Cakalotos, temeljil na reformah, socialni politiki in gospodarski rasti. Grški finančni minister je omenil, da Atene še vedno računajo na »rekonstrukcijo dolga«. Po domače: delni odpis dolga.

Cipras za delni odpis dolga

To je nekakšen sveti gral Aleksisa Ciprsa, s katerim želi predsednik vlade in vodja »razpolovljene« Sirize zabetonirati svojo politično dediščino. A do morebitnega delnega odpisa dolga je še daleč - kljub spremembam v nemški politiki, predvsem na položaju finančnega ministra. Sodeč po nemških koalicijskih pogajanjih, bo naslednji nemški finančni minister iz vrst socialnih demokratov (SDP). Hkrati bodo prihodnje leto v Grčiji tako parlamentarne kot lokalne volitve, najverjetneje istočasno pa bodo tudi volitve v evropski parlament. Prihodnje leto se bo zamenjalo tudi vodstvo Evropske centralne banke (ECB), ki je bila ključna igralka grške dolžniške krize.

Infografika: Delo

»Najbolj fascinantno je, kako so se ljudje prilagodili stanju stalne krize. To še posebno velja za srednji razred, ki je močno znižal svoje ambicije in pričakovanja ter povsem spremenil življenjski slog. To ustvarja občutek navidezne normalnosti, dejansko pa gre za popolno izčrpanost po dolgih letih krize in življenja na robu,« mi je v Atenah povedal raziskovalec Apostolis Fotiadis. Po njegovih besedah je večina ljudi po letih protestov, trpljenja in političnih turbulenc v nekem trenutku dojela, da je »tisto tam zunaj močnejše od njih - od nas«. K lažnemu občutku normalizacije je po Apostolisovih besedah pripomoglo tudi dejstvo, da je Grčija po britanski odločitvi za brexit in ameriški izvolitvi Donalda Trumpa ter iz meseca v mesec bolj nasilnem dogajanju na Bližnjem vzhodu skoraj izginila s svetovnih medijskih zemljevidov. Pozornost se je preusmerila in bila hkrati razpršena. Tudi zato - in ker za zdaj na vidiku še ni oprijemljive alternative - je Sirizi in Ciprasu na oblasti uspelo preživeti že resnično dolga tri leta.