Desničarski vojak, ki je kot lažni begunec načrtoval atentate

Berlin – Afera s skrajno desničarskim nemškim vojakom, ki se je pretvarjal, da je begunec iz Sirije, ter hkrati načrtoval atentate na vidne politike in druge osebnosti, je dosegla­ nemške vojaške vrhove. Obrambna ministrica ­Ursula von der Leyen je zaradi­ tega odpovedala obisk v ZDA ter vojaško vodstvo »na različnih ravneh« obtožila resnih pomanjkljivosti in napačnega razumevanja stanovske zavesti.

Vse se je začelo na dunajskem letališču, kjer so februarja aretirali 28-letnega Franca A., stacioniranega v nemško-francoski vojaški enoti, potem ko je v tamkajšnjem stranišču skril pištolo. Preiskovalce je presunilo odkritje njegove druge identitete, saj se je nadporočnik v prostem času pretvarjal, da je begunec iz Sirije. Čeprav ne govori arabsko, je končal postopek za pridobitev azila ter začel prejemati finančno pomoč. Ko so pri njem našli seznam morebitnih tarč, so ga osumili tudi pripravljanja atentatov, ki naj bi jih pripisali beguncem.

Zatohla miselna dediščina

Nemška javnost je bila – in je še vedno – osupla, obrambna ministrica Ursula von der Leyen pa je obtožila lastno vojsko šibkega vodstva na različnih ravneh ter napačnega razumevanja stanovske zavesti. Že magistrska naloga Franca A. iz leta 2014 naj bi namreč jasno kazala »zatohlo narodnostno miselno dediščino«, kot je ministrica povedala v televizijski oddaji ZDF.

Kritiki so opozorili, da je Ursula von der Leyen že tri leta in pol na čelu nemške vojske, pri združenju nemških vojakov pa so bili ogorčeni nad takšnimi obtožbami. Kako naj jih razložimo vojaku, ki v najtežjih razmerah in s pogojno delujočo oborožitvijo posreduje v Maliju, se je vprašal predsednik združenja André Wüstner. Ministrica po njegovem prepričanju slabša odnose med vojsko in politiko, ne da bi jasno povedala, kaj sploh kritizira.

Tudi nemška javnost je presenečena, da je Franco A. ostal vojak in postal celo častnik, čeprav so nadrejeni kmalu izvedeli za njegovo nasprotovanje temeljnemu zakonu. Da bi preprečili infiltracijo neo­nacistov, džihadistov, rasistov in podobnih v vojsko, ta od vojakov zahteva opredelitev za svobodnjaško-demokratično ureditev, Franco A. pa je v magistrski nalogi, s katero je hotel končati študij na francoski vojaški akademiji Saint-Cyr, posvaril pred mešanjem ras, zavzemanje za enakopravnost žensk pa je enačil z grožnjo družini in slabljenjem naroda. Priseljevanje naj bi bilo genocid zahodnoevropskih narodov, nasprotoval je celo evropski izmenjavi študentov, obsojal je tudi »skupine iz diaspore«, ki nikoli ne bi smele postati del naroda, saj mu lahko škodijo, tako kot naj bi ameriški družbi že dolgo škodila judovska in armenska.

Voditelj vojaške akademije, francoski general Antoine Windeck, Francu A. ni dovolil ustnega zagovora naloge ter je poveljnikom nemške vojske v Franciji takoj poročal o incidentu. Toda ti so verjeli obtoženčevemu opravičevanju, da je magistrsko delo pisal pod časovnim pritiskom ter da ni skrajni desničar. Neodvisnemu zgodovinarju so sicer naročili preverbo pisanja, a niso upoštevali njegovih ugotovitev, da to ni akademsko delo, ampak »radikalna nacionalistična, rasistična propaganda«.

Franco A. je ostal v vojski in izvajal svoj sprevrženi načrt ustvarjanja begunske identitete. Na srečo so ga odkrili, še preden bi lahko v stranišču dunajskega letališča skrito orožje uporabil za svoje morilske cilje. Po poročanju sta bila na njegovem seznamu tudi pravosodni minister Heiko Maas in nekdanji predsednik države Joachim Gauck.

Zavračanje krivde ali opozorilo?

Nemčija pozna morilske posledice nacističnih skrajnežev, saj na münchenskem sodišču poteka sojenje edini preživeli članici organizacije Nacionalsocialistično podzemlje, katere moška člana Uwe Mund­los in Uwe Böhnhardt sta med desetletno morilsko orgijo ubila osem turških priseljencev, enega grškega ter policistko. Pred sodišče bo prišel tudi primer Franca A., saj ga že preiskuje državni tožilec.

V Nemčiji se sprašujejo, kaj je z ogorčenim javnim nastopom hotela doseči obrambna ministrica. Je to pol leta pred koncem mandata le zavračanje krivde ali poskuša Ursula von der Leyen opozoriti, da so napake in pomanjkljivosti v vojski večje od njenih moči in pristojnosti? Nedavno je odslovila voditelja vojašnice v Baden-Württembergu, v kateri so pripadnice zdravstvenih enot silili v sprevržene spolne prakse, potem ko se je žrtev pritožila neposredno obrambni ministrici. Zdaj se je namesto v ZDA odpravila na sedež nemško-francoske brigade v francoski Illkirch, kjer se bojijo še večih skrajnih desničarjev med vojaki, in povabila v Berlin na razpravo o razjasnitvi in posledicah zadnjih primerov na desetine vodilnih vojaških osebnosti.

Ministrica je poudarila, da si »velika večina« vojakov zasluži njeno spoštovanje, kanclerkin tiskovni predstavnik Steffen Seibert pa je zagotovil, da Ursula von der Leyen uživa njeno popolno zaupanje. Kljub temu se Nemci bojijo, da nadzor ne deluje tudi drugje, potem ko se je vojak brez znanja arabščine uspešno predstavljal za begunca, in se sprašujejo, kakšna presenečenja jih še čakajo.