Tiskane izdaje
Predstavniki evropske komisije so zanikali neuradne informacije, da je bil na pogajanjih o brexitu dosežen dogovor o finančni poravnavi med EU in Združenim kraljestvom. A do dejanskega preboja naj ne bi manjkalo veliko.
Dva tedna pred decembrskim vrhom voditeljev EU, na katerem bo padla odločitev o tem, ali se bodo pogajanja o brexitu še letos premaknila v drugo fazo, so evropski in britanski pogajalci po navedbah britanskih medijev dosegli dogovor o finančni poravnavi in z mize umaknili eno od ključnih ovir pri doseganju »zadostnega napredka«.
Koliko bo znašal končni račun, ki ga bo Bruselj izstavil Londonu, ne bo jasno, vse dokler Britanija dejansko ne izstopi iz EU. Kot je poročal Daily Telegraph, ki je prvi objavil novico o preboju v pogajanjih, sklicujoč se na diplomatske vire, se bo njegova višina gibala med 45 in 55 milijardami evrov, in bo vsaj za enkrat presegla višino uvodne britanske ponudbe, ki jo je Theresa May jeseni podala v svojem govoru v Firencah, ko je državo zavezala, da bo v prehodnem obdobju poravnala še naprej plačevala svoj delež prispevkov v evropski proračun. Financial Times je medtem poročal, da je Britanija pripravljena sprejeti obveznosti v višini 100 milijard evrov, cilj države pa je, da na koncu plača le polovico tega zneska.
Glavni pogajalec evropske komisije za brexit Michel Barnier. Foto: Hannibal Hanschke/Reuters
Ponudba
Barnier bo voditelj držav članic EU čez dva tedna seznanil s svojim poročilom o dosedanjem poteku pogajanj. Brez njegovega potrdila, da je bil v teh dosežen »zadosten napredek«, voditelji ne bodo podprli širitve pogajanj tudi na vprašanja, povezana s prihodnostjo odnosov med EU in Združenim kraljestvom.
Predstavniki britanske vlade so bili povsem usklajeni v sporočilu, da bo država poravnala vse svoje obveznosti do EU. Minister za promet Chris Grayling je v intervjuju za BBC dejal, da se Britanija v novi ponudbi ni zavezala k plačilu konkretnega zneska. »Samo potrdili smo, da bomo izpolnili obveznosti, ki izhajajo iz obdobja našega članstva.« Zunanji minister Boris Johnson, ki je še pred meseci vztrajal, da Britanija v pogajanjih ne bo pristala na izkoriščanje EU, je v odzivu na neuradne informacije o dogovoru dejal, da bo britanska vlada na naslednji vrh voditeljev osemindvajseterice prišla s »pravično ponudbo«. Po njegovih besedah si obe strani želita, da se pogajanja čim prej premaknejo v naslednjo fazo.
Theresa May in Jean-Claude Juncker. Foto: Francois Lenoir/Reuters
Britanska premierka bo prihodnji teden odpotovala v Bruselj, na vnaprej dogovorjen sestanek s predsednikom evropske komisije Jeanom-Claudeom Junckerjem. Svojega gostitelja bo po pričakovanjih formalno seznanila z odločitvijo njene vlade, da popusti pri vprašanju, o katerem se na začetku pogajanj sploh ni bila pripravljena pogovarjati, še najmanj brez jasnih zagotovil, da bo EU v zameno za plačilo obveznosti z Britanijo sklenila obsežen trgovinski dogovor. S tem se bo pozornost preusmerila na EU.
Revizija
Evropska stran je ves čas vztrajala na principu, da morajo biti v pogajanjih najprej rešena vprašanja preteklosti, šele na to pa lahko na vrsto pridejo pogovori o prihodnjih odnosih. Britanska je želela vprašanja povezati in se s tem tudi izogniti scenariju, po katerem bi Bruselj pobral denar, pogovore o trgovinskem partnerstvu pa potisnil v daljno prihodnosti.
Predstavnica finančnega ministrstva Liz Truss je med nastopom v britanskem parlamentu poudarila, da bo kakršen dogovor o vprašanju finančne poravnave sklenjen pod pogojem, da bo razplet pogajanj za Britanijo zadovoljiv. Tako še vedno velja načelo, da dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjeno nič. Opozicijska laburistična stranka je medtem napovedala, da bo od pristojnih revizorskih organov zahtevala, da temeljito preučijo kakršen koli izstopni račun in predstavijo morebitne pomisleke v zvezi z njim. Njeno potezo bodo pozdravili tudi številni člani vladajoče konservativne stranke, ki nasprotujejo vsakršnemu popuščanju EU.
Sklenitev dogovora o finančni poravnavi bi s pogajalske mize umaknila eno od treh ključnih prioritet. Še zdaleč ni izključeno, da bi lahko katera od preostalih dveh dodatno zavlekla proces in preprečila širitev pogajanj na ostala pomembna področja. Če EU in Britanija dejansko dosežeta dogovor o finančni poravnavi, bo pritisk za hitro rešitev irskega vprašanja in zagotavljanja pravic državljanov EU močno narasel. Sedemindvajseterica, ki je doslej funkcionirala presentljivo enotno, bi se lahko znašla pred prvo resno preizkušnjo.
