Tiskane izdaje
Ljubljana – María Teresa Mola, ali Maite po baskovsko, je komunistka iz Bilbaa, podpredsednica Evropske levice, vodja biroja v Bruslju in koordinatorica za mednarodno dejavnost. V četrtek je pripotovala v Ljubljano, kjer je preverila, kako napreduje projekt enotne stranke Združena levica.
Zakaj ste prišli v Ljubljano?
Na kongresu Evropske levice v Berlinu smo v svoje vrste sprejeli dve članici iz Slovenije, IDS in TRS, zato se zdaj spodobi, da ju tudi obiščem, da se pogovorimo o sodelovanju in da se seznanim s stanjem v Sloveniji. Poleg tega želim več izvedeti o procesu povezovanja teh dveh strank, kakšen program pripravljata in kakšne cilje imata.
Kakšno sporočilo imate za IDS in TRS?
Karkoli ti stranki počneta, morata imeti pred seboj temeljno dejstvo, da se v Evropi desnica krepi, še zlasti skrajna desnica. Poglejmo samo Francijo, kjer je položaj zelo zapleten. Podobne trende lahko zaznamo tudi v drugih evropskih državah. Zato je v teh razmerah zelo pomembno, da levica nastopa enotno, zdaj ni čas za iskanje izgovorov in opozarjanje na probleme, ki nas ločujejo. Bolj se je treba osredotočiti na stvari, ki nas povezujejo.
Več enotnosti levih političnih sil potrebujemo v Sloveniji, Španiji in drugod. Zavedam se, da lahko nastanejo težave v procesu sodelovanja zaradi različnih osebnih pogledov ali strategij, vendar je v tem trenutku najpomembnejše, da ohranimo enotno fronto.
Lahko razumemo vaš obisk v Ljubljani tudi kot prispevek k dokončanju projekta povezovanja IDS in TRS v enotno stranko? Kot je znano, imata stranki pri tem kar nekaj težav.
Težko je svetovati ali pospeševati določene politične procese od zunaj, lahko pa s komunikacijo in nasveti pomagamo pri iskanju poti. V Španiji, denimo, imamo več večjih političnih zvez, kakršna je Podemos, imamo baskovske, katalonske zveze in podobne. Na tem področju imamo v Španiji bogato zgodovino in lahko povem, da je zavezništva celo med političnimi somišljeniki težko graditi. V politiki je izjemno pomembno zavezništvo, enotnost, kajti le tako je mogoče premikati stvari naprej, na bolje.
Zato svetujem slovenskim prijateljem, naj organizirajo kongres enotnosti, kjer naj ne bodo v ospredju toliko osebne zamere ali osebna vprašanja, ampak naj bo to del politične debate in procesa. Slovenska levica ima veliko odgovornost, saj bodo čez leto dni volitve, v ospredju pa morajo biti vprašanja o življenju ljudi in ne o tem, kdo bo predsednik ali podpredsednik neke stranke. Iz centrale Evropske levice lahko pomagamo, da se proces povezovanja dveh strank tudi konča.
IDS in TRS sta že večkrat prestavili združitveni kongres, do volitev je še dobro leto, kar pomeni, da se čas počasi izteka.
To vprašanje seveda presega moje kompetence, lahko zgolj svetujem, kako smo gradili zavezništva v Španiji.
Kako je s tem v Španiji, kjer je v Združeni levici šest ali sedem članic, različnih strank?
Osem članic Združene levice nas je v španskem parlamentu.
Kako ta zveza deluje?
Podemos, ki je platforma vseh levih sil v Španiji, brez socialistov, ima 71 poslancev. Združena levica, v kateri je komunistična partija največja stranka, ima osem parlamentarcev. Sestavljamo enotno politično skupino z zelo pisano mavrico strank, kar seveda pomeni, da koordinacija ni preprosta, a smo leto dni po volitvah zadovoljni, ker gremo kot skupina v pravo smer. V parlamentu včasih glasujemo različno, ampak večinoma sodelujemo in sklepamo kompromise pri določenih zakonih ali ko se sprejema proračun.
Podemos je na volitvah junija lani osvojil 22 odstotkov podpore, po letu dni pa smo glede na javnomnenjske raziskave že druga politična sila v državi. Če se bodo še socialisti bolj potrudili, lahko po prihodnjih volitvah sestavimo levo vlado, ker le tako lahko spreminjamo stvari. Če si ves čas v opoziciji, ostaneš le pri besedah, mi pa si želimo tudi dejanja.
Ali ste v Španiji ustanovili eno stranko Združena levica, kar poskušajo storiti v Sloveniji?
Ne, v Španiji imamo fronto levih političnih strank, ne želimo ustanoviti ene stranke, ampak si prizadevamo za stabilno in živo gibanje. Združena levica tehnično gledano ni stranka, ampak gibanje, v katero poskušamo privabiti vse napredne leve sile. Gradimo zvezo, kjer ni centralnega komiteja ali razvejene strankarske birokracije.
To sprašujem, ker imajo v IDS velike pomisleke glede zlivanja v eno večjo stranko. Tudi mnogi iz koalicije ZL pravijo, da si želijo nadaljevati kot koalicija, ne kot stranka.
Obstajajo trije modeli sodelovanja. Prvi je politična fronta, ki se običajno formira le za volitve, nato pa se pogosto zgodi, da izgubi veliko moči. Mogoče je delovati na ta način, a se je pokazalo, da to ni najboljši model. Druga možnost je ustanovitev ene stranke, vendar je pot do nje zelo zapletena. Ker imamo v Španiji dolgo zgodovino strankarskega delovanja, je za nas primernejši model oblikovanja koalicij ali front. Španska Združena levica je, denimo, nastala pred 40 leti, komunistična stranka pa pred več kot sto leti.
Ker imate v Sloveniji na levici večinoma nove stranke, je bolj smiselno ustanoviti eno skupno stranko, ker je tako lahko bolj učinkovita, laže se usmerja v prihodnost in se manj ukvarja sama s sabo. Zato osebno zagovarjam enotno stranko z enim programom. Pot do tega je naporna, vendar je mogoča, vzemimo za primer grško Sirizo, v katero se je združilo več strank.
Pričakujemo, da bo v Franciji zmagal Macron (pogovor je potekal v petek). Kaj menite o njem in kako se bodo obnašali levi volivci, ki so podprli Mélenchona? Marine Le Pen celo nagovarja volivce levice.
Emmanuel Macron je neoliberalec, je isti kot Nikolas Sarkozy ali François Fillon, kot Mariano Rajoy v Španiji ali Angela Merkel v Nemčiji. Zagovarja varčevalne ukrepe in obstoječi model Evropske unije.
Marine Le Pen je fašistka, ksenofobinja, homofobinja, je proti muslimanom in predstavlja najslabšo različico ekstremne desnice. Je sicer inteligentna oseba, politično je nevarnejša od Donalda Trumpa, v ekonomskem smislu je tudi neoliberalka, a poleg tega še fašistka.
Obema se je postavil po robu Jean-Luc Mélenchon, predstavnik levice, ki je glasove dobil od komunistov, velike skupine levičarjev in od tistih, ki doslej niso glasovali. Vsi ti volivci bodo imeli na voljo le dve možnosti – podpreti Macrona ali pa spet oddati prazne glasovnice. Predvidevam, da vsi tisti, ki nimajo ideološkega predznaka, ki prisluhnejo populističnim sporočilom, ne bodo imeli težav s podporo Le Penovi.
Volivci levice so torej pred veliko preizkušnjo, kako izbrati med dvema slabima možnostma, kot to vidite na levici?
Pri tem si seveda ne smemo delati iluzij, ker je jasno, kdo v Franciji ne sme zmagati. V primeru njene zmage bi namreč imeli vseevropski problem. Če imamo nekega fašista Orbana, je to le madžarski problem, Le Penova pa bi bila problem veliko večjih razsežnosti. Zato je zame edina opcija podpora Macronu. Podprli so ga tudi francoski komunisti, ki pa so že napovedali, da bodo takoj po volitvah organizirali velike proteste proti njemu.
S tem se bodo tudi že začele volitve v francoski parlament, kjer pričakujemo, da se bodo komunisti in druge leve sile dobro odrezali. Lahko bi se celo zgodilo, da bi osvojili večino, še zlasti če bo postal predsednik Francije Macron. Njegova stranka je neznatna, levica pa se lahko tudi na krilih uspeha Mélenchona, ki je dobil več kot sedem milijonov glasov, dobro odreže.
