Tiskane izdaje
Berlin – Minilo je leto dni, odkar je islamski terorist tunizijskega rodu z ugrabljenim tovornjakom zapeljal na berlinsko božično tržnico in ubil dvanajst ljudi ter jih na desetine ranil. Nemčija se spominja dogodka, ki jo je spremenil do obisti.
Številne Nemce, ki so ob izbruhu begunske krize želeli iskreno pomagati beguncem iz bližnjevzhodnih vojn in preganjanj, so streznili že spolni napadi na silvestrsko noč 2015 v Kölnu in drugih velemestih, teroristični napadi, ki so sledili, pa so bili zanje kot klofuta v obraz. Najhujšega med njimi je pred letom dni izvedel tunizijski islamist Anis Amri, ki je na berlinsko božično tržnico zapeljal ugrabljeni tovornjak in ubil enajst ljudi. Dvanajsta žrtev je bil poljski voznik tovornjaka.
Trg Breitscheidplatz je pred tem slovel predvsem po spominski cerkvi cesarja Viljema, ki z napol porušenim zvonikom opominja na grozote druge svetovne vojne, zdaj je območje v bližini znane zahodnoberlinske avenije Ku'Damm tudi sinonim za islamski terorizem. V ponedeljek je vršilka kanclerskih dolžnosti Angela Merkel sprejela preživele napada in sorodnike žrtev, danes bo predsednik Frank-Walter Steinmeier skupaj z drugimi visokimi predstavniki države in prestolnice odkril spominsko obeležje.
Štiriindvajsetletnega terorista Amrija so dva dni po dogodkih na Breitscheidplatzu ustrelili v predmestju Milana, kjer je med vpitjem »Alah je velik!« poskušal ubiti policista. Amrijevo smrt so razglasili tudi na spletni strani »tiskovne agencije« Islamske države skupaj z videoposnetkom atentatorjeve prisege zvestobe njihovemu voditelju Abu Bakru al Bagdadiju, posnetim na berlinskem mostu.
Tovornjak, s katerim je tunizijski islamist zapeljal med ljudi na božični tržnici v Berlinu. Foto: Pawel Kopczynski/Reuters
Grenkoba
Prva obletnica terorističnega napada pri preživelih in sorodnikih žrtev pušča veliko grenkobe, ne nazadnje tudi zaradi dolgoletne kanclerke Angele Merkel, ki zanje vse leto ni našla časa, pa čeprav je sama odprla meje več kot milijonu migrantov z območij drugačne kulture in navad. Res je Anis Amri, že doma v Tuniziji nasilnež, prestopnik in tudi islamist, v Evropo prišel že prej in se še bolj radikaliziral v Italiji, kjer je zaradi požiga več let sedel v zaporu. A je tudi po njegovi selitvi v Nemčijo leta 2015 nesposobnost oblasti dih jemajoča.
Zaradi stikov z islamisti in opozoril tujih obveščevalnih služb so ga sicer izmenično nadzorovali in ga celo na kratko zaprli, a ga kljub zavedanju o možnosti terorističnega napada izpustili brez nadaljevanja nadzora. S ponarejenimi osebnimi dokumenti se je gibal po vsej državi, dokler si za svoj morilski cilj ni izbral berlinske božične tržnice.
To bo preiskovala posebna parlamentarna komisija, skupaj z berlinskimi žrtvami terorističnega napada pa je v Nemčiji že umrlo prepričanje »Zmogli bomo!«, s katerim so Merklova, socialdemokratski prvak Sigmar Gabriel in nešteti Nemci sprejeli begunce. Devet mesecev kasneje je s skoraj trinajstimi odstotki v bundestagu nacionalistična Alternativa za Nemčijo, vladne stranke SPD, CDU in CSU pa so doživele hud poraz. Tudi zato Nemčija skoraj tri mesece po volitvah še nima nove vlade in ni še mogoče napovedovati, kdaj jo bo dobila, kanclerka pa je končno priznala, da državljanov z »usmerjanjem in ureditvijo migracij« niso prepričali.
Spomin na žrtve terorističnega napada v Berlinu. Foto: Sophia Kembowski/dpa via AP
Berlin proti islamizmu
Za mnoge državljane takšne besede še zdaleč niso dovolj, in skupina »Berlin proti islamizmu« bo v torek demonstrirala za »javno in svobodno razpravo o nevarnosti islamskega skrajništva«. Med govorniki bo feministka Alice Schwarzer, ki je že zgodaj opozarjala na kölnske in druge ekscese magrebskih priseljencev. Predstavniki skupine, v kateri so tudi sociolog Wolfgang Kraushaar, alžirski pisatelj Boualem Sansal in drugi, poudarjajo, da ne bodo motili uradnih zaznamovanj obletnice terorističnega dogodka, vseeno pa bodo opozarjali na tabuiziranje kritičnega odzivanja na islamistično ideologijo. Opozarjajo, da celo na spominskem obeležju ni zapisano, da je šlo za teroristični napad z islamskim ozadjem. V neposredni bližini bodo v organizaciji člana skrajno nacionalistične NPD demonstrirali tudi skrajni desničarji.
Medtem ko mati nesrečnega voznika ugrabljenega tovornjaka Lukasza Urbana Angelo Merkel obtožuje za smrt svojega sina, se številni Nemci sprašujejo, koliko terorističnih kač še grejejo na svojih prsih. Strokovnjaki opozarjajo na domače islamiste, ki se vračajo iz Sirije in Iraka, med njimi tudi nekaj deset »terorističnih nevest«. Najbolj razvpito med njimi, Lindo W. iz saškega Pulsnitza, ki je pri petnajstih letih zbežala v Islamsko državo in se tam poročila z islamistom čečenskega rodu, dokler je niso poleti pred televizijskimi kamerami zajeli iraški vojaki, najprej čaka kazenski postopek v Iraku. Več mater mladih terorističnih spreobrnjencev pa opozarja na zahrbtno delovanje nekaterih islamskih pridigarjev v Nemčiji.
Nekateri od tistih, ki so jim oprali možgane in so tudi pobegnili na Bližnji vzhod, so padli v bojih, pri stotinah, ki so ostali ali se vrnili z islamskih območij, pa varnostne sile ne izključujejo pripravljenosti na samomorilske napade.
