Domovina Autobahna med Route 66 in svilno cesto

Berlin – Po »delnem« obračunu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom kanclerka Angela Merkel kot po tekočem traku sprejema vzhodne voditelje.­ Po indijskem premieru­ Narendri Modiju je obiskal Berlin še kitajski predsednik vlade Li Keqiang, ki ga tudi nemški trgovinski presežek ne moti, »saj imamo tako večjo izbiro visokokakovostnih proizvodov«. To je glasba na nemška gospodarska ušesa, a ne brez opozoril.

Indija in Kitajska še pred kratkim nista hoteli sodelovati v mednarodnih prizadevanjih za omejitev podnebnih sprememb. Je morda upanje, da se bodo do tega spornega vprašanja otoplile tudi Trumpove ZDA? Mnogi dvomijo o tem. Res pa se ameriške emisije škodljivih plinov v nasprotju z nemškimi že več let zmanjšujejo. Poleg naraščajočega deleža obnovljivih energetskih virov v nekaterih državah je najpomembnejši razlog za tak razvoj nekonvencionalno črpanje fosilnih goriv (fracking), ki ga napadajo nekateri okoljevarstveniki. V nasprotju s tem se Nemčija s politično ukazanim prestopom na obnovljive energetske vire ter zapiranjem jedrskih elektrarn vsaj začasno vse bolj naslanja na umazani premog.

Trumpova vrnitev k pariškemu sporazumu in s tem k široki mednarodni koaliciji pod vodstvom Nemčije in Evrope ni zelo verjetna tudi iz drugih razlogov: nekateri domnevajo, da se celo strinja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, da segrevanje ozračja ni nujno slaba stvar. »Podnebne spremembe prinašajo boljše pogoje in večji gospodarski potencial temu območju,« je dejal ruski voditelj na nedavnem forumu o Arktiki. Rusija na skrajnem severu ob morebitnem zvišanju temperatur pričakuje nove dostope do gigantskih zalog nafte in plina ter veliko ugodnejše plovne poti do Evrope ter zato tam pospešeno krepi svojo vojaško navzočnost. Donald Trump prekinja tudi povojno prepričanje ameriških vlad o koristnosti nemškega in evropskega razvoja za celoten Zahod in ZDA. Z ostro kritiko nemškega zunanjetrgovinskega presežka in izvoza avtomobilov spodkopava temelje nemškega gospodarskega blagostanja in političnega vpliva, zato ne preseneča, da se je zdaj proti temu jasno opredelila tudi kanclerka Angela Merkel. V Berlinu vse bolj prevladuje prepričanje, da je treba novemu ameriškemu – in britanskemu – nacionalizmu nasprotovati s tesnejšim evropskim združevanjem, čeprav še ni jasno, ali so njihove predstave identične s francoskimi in drugimi. Svoji največji zunanjetrgovinski partnerici ZDA že dolgo postavljajo ob bok tudi druge države, zunaj Evrope zlasti Indijo in Kitajsko. »Smo v času mednarodnega sodelovanja,« je v Berlinu poudaril tudi kitajski premier.

Odnosi z azijskima velikankama

To ne pomeni, da v odnosih z azijskima velikankama ni težav. V New Delhiju in Pekingu so spoznali visoko ekonomsko in družbeno ceno onesnaževanja ozračja, a zato ne popuščajo v gospodarskih pogajanjih. V Indiji obrača razpoloženje proti prostim trgom šele sedanji premier Narendra Modi, ki so ga v Berlinu nagradili z nazivom zanesljivega partnerja, Nemčija in Evropa pa sta še vedno nezaupljivi do kitajskih nakupov strateško pomembnih evropskih podjetij ter pomanjkanja recipročnosti. Na to je med lanskim obiskom na Kitajskem opozorila tudi kanclerka, februarja pa so Nemčija, Francija in Italija prosile evropsko komisijo za preverjanje tujih in zlasti kitajskih investicij. V Nemčiji je dvignil veliko prahu kitajski prevzem proizvajalca robotov Kuka ter nekaterih drugih podjetij.

Z ambiciozno pobudo svilne ceste se kitajska vlada predstavlja kot najpomembnejša svetovna zagovornica globalizacije, a še ni prepričala kritikov. Evropa pozdravlja gospodarsko sodelovanje s Kitajsko in Azijo. Deutsche Bank je skupaj s kitajsko razvojno banko na njegovem tretjem obisku v Nemčiji pozdravila kitajskega premiera Li Keqianga z najavo milijardnega kredita za svilno cesto, velike prednosti pričakujejo tudi v Deutsche Bahn in drugih podjetjih. Po podatkih Evropske gospodarske zbornice na Kitajskem se vsako drugo evropsko podjetje na Kitajskem pritožuje nad prednostmi za domače tekmece in zaradi načrtovanih kvot za prodajo električnih avtomobilov je kanclerka po telefonu poklicala predsednika Xi Jinpinga.

Težave, strahovi in svarilo

Vsaj v tem primeru se bolj kažejo nemške pomanjkljivosti, saj nekatere avtomobilske družbe preprosto nimajo dovolj modelov električnih in hibridnih avtomobilov. Drugje bolj motijo sodelovanje kitajske težave. Lansko poročilo evropskega parlamenta navaja strahove, da bo svilna cesta še podaljšala kitajski državni kapitalizem, čeprav so v Pekingu obljubljali odločilno vlogo trga. Kitajska vlada še ni prepričala partnerjev v Berlinu in Bruslju z zahtevami, naj jo priznajo za tržno gospodarstvo, in zaradi naraščajočega zadolževanja ji je bonitetna hiša Moody's pravkar znižala boniteto. Tudi zaradi takšnih težav je predsednik nemškega gospodarskega inštituta DIW Marcel Fratzscher posvaril pred upanjem, da bo lahko v Nemčiji gospodarsko sodelovanje s Kitajsko nadomestilo tisto z ZDA, brez pridržkov pa se zavzema za povečanje sodelovanja z Indijo.